V manj kot mesecu dni so trije hrvaški državljani s tako imenovano plinsko eksplozijo vlomili v več bankomatov v Ljubljani in ukradli večjo količino denarja, povzročili pa tudi ogromno druge škode. Po četrtem napadu so osumljence ujeli na Obrežju, kjer so nameravali prestopiti mejo in pobegniti v domovino. Po priznanju krivde so 29-letnemu obtožencu že pred časom naložili kazen, včeraj pa sta mu sledila še 33-letni Nikola Prelec in 38-letni Marko Marušić. Prvemu je tožilstvo v zameno za priznanje krivde za kazniva dejanja dveh velikih tatvin in poskusa ene na predobravnavnem naroku ponudilo tri leta zapora ter izgon iz države prav tako za tri leta kot stransko kazen.

Marko Marušić je priznal sodelovanje pri poskusu vloma v bankomat, pred fotografskim objektivom pa se je skril.

Marko Marušić je priznal sodelovanje pri poskusu vloma v bankomat, pred fotografskim objektivom pa se je skril. Foto: Domen Mal / Žurnal

»Priznam,« je bil jasen. Enako njegov pajdaš, ki je sicer sodeloval le pri zadnjem podvigu sredi junija na Fužinah, za kar mu je tožilec Sedin Kičin ponudil devet mesecev zapora, denarno kazen v višini 3000 evrov in izgon za dve leti. Med razstrelitvijo bankomata Delavske hranilnice, pri katerem jim zaradi mehanizma ni uspelo priti do denarja, je Marušić opazoval okolico in skrbel za prevoz. Eksplozijo pa sta sprožila druga dva. A čeprav so ostali praznih rok, so povzročili za okoli 40.000 evrov škode. V dveh napadih na bankomata NLB pa sta Prelec in vsaj še en storilec odnesla več kot sto tisoč evrov, dodatno pa je nastalo za več kot 45.000 evrov škode. Obtožena sta sicer dvigovala obrvi zaradi njima nerazumljivo visokih zneskov (zlasti stroškov sanacije poškodb, ki so jih na stavbah pustile eksplozije), a sta se s številkami na koncu vendarle strinjala. Sodnica je priznanji sprejela, sankcijo pa bo izrekla prihodnji teden.

Nikola Prelec je očitana mu kazniva dejanja priznal in sodnici obljubil, da ne bo nikoli več storil česa kaj tako neumnega.

Nikola Prelec je očitana kazniva dejanja priznal in sodnici obljubil, da ne bo nikoli več storil česa tako neumnega. Foto: Domen Mal / Žurnal

»To je moja zadnja napaka«

»Žal mi je za vse, kar sem storil. V tistem trenutku se mi je zdelo to dejanje edino pravilno, zdaj vem, da ni tako. Danes sedemletni sin je že leta hudo bolan, je 90-odstotni invalid, edina možnost za zdravljenje pa je bila v tujini. Denar sem potreboval za to. Takrat nisem trezno razmišljal, danes vem, da je še tisoč drugih načinov, kako bi lahko prišel do denarja. Bil sem v slabem psihičnem stanju, v hudi stiski. Iskreno mi je žal. Najbolj za to, da zdaj nisem doma z otrokoma in zamujam njuno odraščanje,« se je pokesal Nikola Prelec, ki je bil v preteklosti na Hrvaškem zaradi ponarejanja in tatvine že v zaporu. »To je moja zadnja napaka. Na kraj pameti mi ne pade, da bi še kdaj storil kaj takega. Nočem več tako živeti, hočem iti domov in si urediti življenje,« je obljubil in sodnico Ano Klampfer Binder prosil za milejšo kazen.

Svoja dejanja je obžaloval tudi Marko Marušić, ki je sicer še brez kazenske kartoteke. »Sem oče treh mladoletnih hčera, ki so čustveno navezane name. Mamo sprašujejo, kdaj se bom vrnil domov, mislijo, da še vedno delam v tujini. Najmlajšo, staro tri leta, ki ima težave z govorom, zdaj ne morem voziti k logopedu,« je nagovoril sodišče in si obrisal solze. Po aretaciji je izgubil službo, in ker je bil edini, ki je domov nosil denar, se je življenje na glavo obrnilo vsem. »Hudo bolna je tudi mama, ki sem jo vozil na terapije v bolnišnico, zdaj pa za to skrbi sestra. A ima tudi ona bolna otroka,« je še opisal domnevne družinske razmere. Po odsluženi kazni bi rad še naprej delal v Avstriji, za to pa bi moral imeti prost prehod čez slovensko ozemlje. Kar pa bi mu stranska kazen dveletnega izgona preprečevala. Tožilec Kičin je sicer izgon predlagal zato, ker sta oba prišla v Slovenijo izključno z namenom izvršitve kaznivega dejanja.

Obema se bo v izrečeno kazen vštel čas, ki sta ga preživela v priporu – torej od aretacije konec junija letos. Tožilec je za oba predlagal podaljšanje pripora zaradi realne in konkretne nevarnosti pobega. Temu sta oba nasprotovala in zatrdila, da zaradi sorazmerno kratke kazni ne bi tvegala kakršnih koli dodatnih nevšečnosti, ki bi si jih nakopala z neupoštevanjem odredb sodišča. 

Priporočamo