Nesreča toplozračnega balona pri Beltincih 10. maja lani, ko je pilot pri pristajanju zadel v električne žice, pretrgal nekaj jeklenic, ki povezujejo košaro in kupolo balona, pri čemer se je ta vžgala, se ponovno dvignil in pristal na dvorišču bližnje hiše, se je končala srečno. Nihče namreč ni bil poškodovan. Preiskovalec letalskih nesreč in incidentov Toni Stojčevski je po temeljiti preiskavi dogodka zdaj izdal končno poročilo, v katerem popisuje vzroke nesreče.

Pilot se je na izlet z balonom odpravil popoldne in v košaro vzel še dva potnika. Vzletel je z makadamskega parkirišča na industrijskem območju jugovzhodno od Beltincev. Po vzletu se je balon dvigoval do višine približno 500 metrov nad terenom in nadaljeval let nad gosto naseljenim območjem. Let balona je ves čas spremljal član ekipe na tleh. Po približno eni uri se je pilot odločil za pristanek na bližnjem ravniku ob robu naselja približno 700 metrov od kraja vzleta. Pri pristajanju je opazil, da se spušča prehitro, dodajal je moč na gorilniku, opazoval je tudi električne žice. A pri tem spregledal daljnovod, ki je potekal pravokotno na tistega, ki ga je opazoval. Trčil je v žice (del naselja je ostal brez elektrike), pretrgalo se je nekaj jeklenic, spodnji del kupole pa se je vžgal. Trčil je še v drog in v kupoli je zazijala meter in pol velika luknja. Zadeve so postale sila resne.

Enemu od potnikov je ukazal, naj skoči iz košare. Bili so dva metra nad tlemi. Potnik je res skočil in balon se je (zaradi lažjega bremena) dvignil na kakih 50 metrov. Pilot je ekipi na tleh vrgel reševalno vrv in nato srečno pristal na dvorišču bližnje hiše.

Kaj je pokazala preiskava?

Preiskava je pokazala, da je bilo vreme nad Prekmurjem tistega dne idealno za let z balonom, pilot je bil dovolj izkušen, tudi balon je bil tehnično brezhiben. Pri pregledu dokumentacije je preiskovalec odkril, da ima pilot v zdravniškem spričevalu napisano ne nepomembno omejitev. Pilotira namreč lahko zgolj ob prisotnosti varnostnega pilota, ki bi prevzel krmiljenje balona, če bi bilo treba. Tega na tem letu ni bilo. Pilot je bil tudi zelo osredotočen na električni vod, ki je potekal v smeri severozahod–jugovzhod, in je spregledal daljnovod pod sabo, ki je potekal pravokotno na opazovani daljnovod. Ta sicer poteka v naselju prek vrtov med hišami in ga je težko opaziti, je pokazala preiskava. Prav ta vod poteka tudi ob robu travnika med hišami, kjer je pilot nameraval pristati. Pilot je na tem balonarskem izletu v neposredni bližini gosto naseljenega območja. In v tem primeru je letel prenizko. In še: tudi navodilo potniku, naj skoči iz košare, ni v skladu s postopki v sili, ko gre za izredne dogodke, kot je trk balona v električno napeljavo. »Balon je med pristankom utrpel poškodbe kupole. S pretrganimi jeklenimi povezovalnimi žicami košare je ponovni dvig balona predstavljal bistveno tveganje tako za pilota kot za potnika v nadaljevanju leta,« je v poročilu ocenil preiskovalec Toni Stojčevski. Neposredni vzrok nesreče je bil torej trk balona v žice električnega daljnovoda, posredni vzroki pa: neupoštevanje letalskih predpisov, napačna izbira terena za pristajanje, izguba kontrole višine in vertikalne hitrosti ter napačno izvajanje postopkov v sili.