V mednarodni operaciji zoper črni trg s predmeti kulturne dediščine Pandora VI so aretirali 52 tihotapcev in prekupčevalcev s starinami ter zasegli 9400 predmetov. Gre za dragocenosti, kot so arheološki predmeti, kovanci, slike, glasbila, kipci in različni kosi pohištva, je sporočil Europol. Operativna faza je potekala od junija do konca septembra lani, organi pregona so v 28 državah opravljali nadzore in preglede na letališčih in mejnih prehodih, v dražbenih hišah, muzejih in zasebnih domovih. Še posebno pa so se osredotočili na spletne trgovine. Več kot 170 preiskav še vedno poteka, zato pričakujejo še več zasegov in aretacij. Pandoro VI vodi španska policija, na mednarodni ravni pa za koordinacijo skrbijo Europol, Interpol in Svetovna carinska organizacija. Pandoro so prvič izvedli leta 2016, skupno so izvedli še več kot 400 aretacij in zasegli 147.000 predmetov.
Detektorji kovin, vroča roba roparjev
V okviru Pandore VI je francoska carina zasegla več kot 4200 arheoloških predmetov, med njimi približno 3000 kovancev pa tudi zvonce, zaponke, prstane in kose keramike, ki jih je z arheoloških najdišč s pomočjo detektorja kovin izmaknil en sam tat. V drugem primeru so Francozi zasegli tri starodavne kipce iz predkolumbijske kulture La Lolita-Tumaco. Španska policija je na črnem trgu odkrila 91 zlatih kovancev iz časa rimskega cesarstva, katerih vrednost na črnem trgu ocenjujejo na približno pol milijona evrov. Preiskavo so sprožili po tem, ko so kovance odkrili v znani dražbeni hiši v Madridu. Preiskovalci so izsledili tudi arheološko najdišče, od koder so bili ukradeni. Američani so zasegli 13 kosov starodavnih mehiških artefaktov, ustvarjenih od postklasičnega do azteškega obdobja. Med njimi so bili tudi lobanja in 12 kosov orodja za rezanje. Procesijski križ iz 13. stoletja je zasegla romunska policija in ga vrnila v muzej evangeličanske cerkve v Cisnadieju. Od tam ga je nekdo ukradel leta 2016 in je bil naveden v Interpolovi bazi ukradenih umetnin. Italijanski karabinjerji so na območju Sredozemlja našli 79 arheoloških predmetov različnih vrst in starosti. Bili so brez dokumentacije, ki bi potrjevala zakoniti izvor in uvoz. Med pregledom spletnega prodajnega kataloga, vključeval je tudi amsterdamsko dražbeno hišo, so nizozemski policisti izsledili dve sliki Keesa Verweyja, ki sta bili prijavljeni kot ukradeni. Njihovi grški kolegi pa so odkrili rimski marmorni steber pa tudi 13 starodavnih kovancev in tri lončene posode iz helenističnega obdobja. Sedem evropskih organov pregona je poročalo tudi o zasegu detektorjev kovin, skupno so jih našli 90. Namenjeni so bili nezakoniti uporabi na arheoloških najdiščih in so vroča roba roparjev, so sporočili iz Europola.
Naraščanje kljub epidemiji
Kljub omejitvam, ki jih je prinesla epidemija, poročilo Interpola kaže na lanskoletno povečanje števila kaznivih dejanj, povezanih s kulturnimi dobrinami. V 72 državah članicah so zasegli slabih 855.000 predmetov, več kot polovico v Evropi. Med drugim kovance, slike, kipe, arheološke predmete, knjige. Tatvin v muzejih, ki so bili večji del leta zaprti, je bilo manj, zaznali pa so več nezakonitih izkopavanj. Njihovo število je naraslo še posebno v Afriki, Severni in Južni Ameriki, Aziji in južnih otokih Tihega oceana. Vzrok je v slabšem varovanju in večji izpostavljenosti najdišč. Interpol se trudi, da bi kriminalcem lažje in hitreje stopili na prste. Kot najučinkovitejša se je tako za preiskovalce kot za splošno javnost izkazala baza podatkov ukradenih umetnin, v kateri je popisanih več kot 52.000 predmetov. Lani je nastala tudi aplikacija, prek katere lahko kdor koli v tej bazi preveri podatke ali prijavi ogrožena najdišča.
