Tomaža Arkliniča, ki je 22. marca letos 33-letno ženo Sabino potisnil v morilske roke svoje ljubice Aleksandre Škamlec, je danes pred ptujskim sodiščem pričakala skupina ogorčenih domačinov, prijateljev in svojcev pokojne. »Morilec, morilec,« so vzklikali pred ptujskim sodiščem, ko so pravosodna policista in še en policist rezervist obtoženega, oblečenega v neprebojni jopič, iz parkirišča vodili v stavbo ptujskega okrožnega sodišča. Dodatno je za varnost pred in v okolici sodišča skrbelo še nekaj policistov, a njihovo posredovanje na shodu ni bilo potrebno. »Naj vaju požre ogenj. Najmanj 30 let 'čuze' za Sabinin miren počitek. Morilca matere štirih otrok,« so obtoženemu tiho, z napisi na transparentih, sporočali prijatelji umrle. Vsi predobravnavnega naroka zoper Arkliniča niso mogli spremljati v živo. Ker v dvorani številka 24 na ptujskem sodišču ni dovolj prostora za veliko publike, je sodnik Matej Šmigoc vse, ki niso dobili sedeža v sodni dvorani, vljudno napotil iz nje.
Povabil jo je na obletnico poroke
Tožilstvo Arkliniču očita umor na grozovit in zahrbten način v sostorilstvu. Podrobnosti nagnusnega načrta, ki ga ga je skoval skupaj s svojo ljubico, je višja tožilka Teja Kukovec Belšak javno predstavila že na novembrskem naroku zoper soobtoženo Aleksandro Škamlec, ki je zločin priznala. Danes je tožilka v sodni dvorani ponovila, da je Arklinič v dogovoru z Aleksandro Škamlec ženo Sabino v morilsko past zvabil pod pretvezo, da jo vabi na praznovanje obletnice poroke.
Peljal jo je v wellness center v Slovenske Konjice. V pričakovanju na romantično praznovanje z možem je 33-letna Sabina Arklinič otroke odpeljala v varstvo svoji materi. Obtoženi je ženo res odpeljal na relaksacijo, po tem še na večerjo v neko picerijo v Slovenske Konjice. Ko sta se odpravila proti domu, je Sabina poklicala svojo mater in ji rekla, da prihajata po otroke, vendar mati tega ni dočakala. Arklinič je namreč v naselju Strnišče v občini Kidričevo zapeljal na poljsko pot, ustavil avto in izstopil. Sabina mu je sledila, šla za njim za vozilo, kjer je iz teme izstopila ljubica njenega moža in jo napadla. S preklopnim nožem jo je zabodla enajstkrat, nazadnje v vrat. Žrtev je brezbrižno zabadala, Arklinič je dogajanje brezčutno opazoval in poslušal ženino kričanje. Nesrečna ženska se je med napadom in požiranjem lastne krvi zavedala, da umira vpričo moža, očeta njenih otrok, in da jo je prav on predal tako mukotrpnemu umiranju, je iz obtožnice brala tožilka.
Truplo zakopala v kup gnoja
Ko je Sabina Arklinič na prizorišču zločina izkrvavela in je njeno srce prenehalo biti, sta krvnika njeno truplo zakopala v kup gnoja in ga prekrila s senom. Izjemno zavržno je bilo početje morilcev tudi po umoru. Arklinič je na poti domov poklical taščo in se izgovoril, da je Sabina na praznovanju preveč popila in da bosta zato po otroke prišla šele naslednji dan. Naslednji dan je Arklinič šel sam po otroke in tašči rekel, da je Sabina odšla in pustila poslovilno pismo. Arklinič je tudi policiste vlekel za nos s poslovilnim pismom, češ da ga je napisala žena, preden je zapustila njega in otroke. Vprašanje je, kako dolgo bi policisti temu verjeli, če ne bi naključna mimoidoča dva tedna po izginotju matere štirih otrok, 5. aprila, truplo umorjene zagledala v kupu gnoja.
Brezizraznega in topega obraza
Med poslušanjem tožilkinih besed Arklinič ni pokazal nobenega čustva. Brezizrazen in top obraz je ohranil tudi med odgovorom na sodnikovo vprašanje, ali prizna krivdo. »Ne priznam,« je bil kratek in hladen. »Jesus. Prasec. Kaj je s tabo?« je bila zaradi obtoženčeve izjave šokirana javnost. Mati umrle je v dvorani neutolažljivo jokala, Arkliniču pa raje ni rekla nič.
Sojenje Arkliniču se bo pričelo 22. januarja, sodil mu bo petčlanski senat pod predsedovanjem sodnika Mateja Šmigoca, ni pa še znano, ali bo glavna obravnava potekala javno. Zagovornica obtoženega, odvetnica Milena Prelog, je namreč danes sodišču predlagala izključitev javnosti iz celotnega sojenja, da bi se zaščitilo družinsko življenje obtoženega, otrok in drugih oškodovancev. Tajno sojenje je z vidika zaščite otrok predlagala tudi pooblaščenka mladoletnih oškodovancev po pokojni, odvetnica Metka Matjašec, tožilka pa je temu nasprotovala. »Predlog za izključitev javnosti iz celotne obravnavne v konkretnem primeru ne odtehta ustavne pravice širše javnosti do javnega sojenja. Tožilstvo ne dvomi o tem, da so otroci seznanjeni z dogajanjem. Ni moč trditi, da bi javno sojenje škodljivo vplivalo na razvoj otrok. Priče iz ožjega okolja, v katerem živijo otroci, so povedale, da so se o dogajanju pogovarjale vpričo otrok,« je argumentirala nestrinjanje z izključitvijo javnosti iz celotne obravnave in sodišču predlagala, da naj javnost iz sojenja izključi kvečjemu v delu obravnave, ko se bodo obravnavali najbolj občutljivi podatki o družinskem življenju mladoletnih oškodovancev. Predlog zagovornice Prelog, ki se za tajno sojenje zavzema tudi zaradi pravic obtoženega, pa je tožilka komentirala, da je Arklinič svoj odnos do otrok pokazal pred, med in po umoru. »Bil je povsem brezbrižen do koristi otrok, ki so izgubili mater,« je izjavila in spomnila, da je obtožnica zoper Tomaža Arkliniča pravnomočna, kar pomeni, da je podana verjetnost utemeljenega suma, da je očitano dejanje storil.
Obramba predlaga izvedenca klinične psihologije
Če bo sodišče sledilo predlogu obrambe, ki vztraja, da naj se na sojenju vsi v obtožbi predlagani dokazi izvajajo neposredno, se obeta dolg kazenski proces. Zagovornica Milena Prelog na predobravnavnem naroku kot nezakonitega ni problematizirala nobenega dokaza, je pa predlagala še nekaj prič in sodna izvedenca klinične psihologije in grafologa. »S tem bo mogoče dokazati, da ravnanje ali neravnanje obtoženega ni predstavljalo kaznivega dejanja umora. Ugotovilo se bo, kakšna so bila razmerja med obtoženim, pokojno in soobtoženo. Kakšni so bili nagibi in kaj se je dogajalo. Izvedenca klinične psihologije predlagamo zato, da bi se ugotovilo duševno psihično stanje obtoženega in njegovo zmožnost razumevanja pred, med in po dogodku,« je predlagano utemeljila odvetnica. Tožilka je pritegnitvi kliničnega psihologa nasprotovala, saj se v preiskavi ni porajal noben sum, da bi bil obtoženi neprišteven, bistveno prišteven ali zmanjšano prišteven.
