Na avtocestnem priključku Kronovo je voznik z osebnim avtom vijugal in ogrožal vse naokoli. Policisti so mu v litru izdihanega zraka namerili 1,02 miligrama alkohola oziroma 2,1 promila alkohola v krvi. Približno toliko so namerili tudi vozniku, ki je na gorenjski avtocesti nevarno menjal pasove in večkrat zadel v varovalno ograjo. Bil je brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Sebe in druge je ogrožal tudi voznik na cesti od Ručetne vasi proti Semiču. Policija se je odzvala na klice, možakarja je ustavila in mu namerila 2,5 promila. Upiral se je, zato so morali uporabiti prisilna sredstva. Na Topliški cesti v Novem mestu je šofer z 2,6 promila izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste ter trčil v drevo in prometni znak. Na cesti Kropa–Dražgoše je pijani voznik (dva promila) zapeljal na nasprotni pas in trčil v avto, ki je pravilno pripeljal nasproti. Krški policisti so v naselju Kalce - Naklo zaradi nezanesljive vožnje ustavili voznika, za katerega je bilo že na daleč jasno, da ni trezen. Bil je brez veljavnega vozniškega dovoljenja, s tehnično oporečnim avtom in 2,6 promila v krvi. Prespal je na policiji, nato pa so mu izročili nalog za plačilo 3700 evrov globe.

Zaradi alkohola 17 mrtvih

To je le nekaj izstopajočih pijanih voznikov iz množice policijskih poročil v zadnjem obdobju, ki kažejo, kako zelo pogost je alkohol na naših cestah. Med »veselim decembrom« še toliko bolj. »Vsako četrto najhujšo nesrečo povzročijo vozniki pod vplivom alkohola. Ne pridružite se jim, temveč se odločite za trezno vožnjo. Številni med njimi bi želeli spremeniti svojo odločitev, a časa se žal ne da zavrteti nazaj. Zato v veselem decembru nazdravljajte, a vnaprej načrtujte svojo pot domov: taksi, avtobus, trezen prijatelj, to so prave odločitve. 'Čista nula, čista vest' rešuje življenja in ta naj bo darilo vam in vašim najbližjim v tem prazničnem obdobju,« poudarja Kaja Kobal iz Zavoda Varna pot.

Do konca novembra se je zgodilo 1360 nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki (lani 1440). Umrlo je 17 ljudi, enako kot lani, 120 (prav tako enako kot lani) se jih je hudo poškodovalo. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri vseh nesrečah, ki so jih povzročili opiti vozniki, je bila 1,38 promila, v smrtnih pa 1,43 (lani 1,2). Najpogostejši povzročitelji so bili iz starostne skupine od 25 do 44 let. Skrbi pa podatek, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji nesreč, to je skupina 15–17 let, povzročili za petino več nesreč kot lani.

Nekritični odnos do drog

Policisti so v enajstih mesecih odredili 408.000 alkotestov, pozitivnih je bilo 9400, 222 ljudi je »pihanje« odklonilo. Odredili so tudi 1300 strokovnih pregledov na droge. Sto devetdeset je bilo pozitivnih, 680 odklonjenih, pridržali so 510 voznikov. Od danes do konca leta bodo v nacionalni preventivni akciji spet poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov. Preverjali bodo z alkotesti in opravljali preizkuse s pripomočki za hitro ugotavljanje prisotnosti drog.

Agencija za varnost v prometu (AVP) tokrat posebej opozarja na nevarnosti zlorabe drog v prometu ter nevarnih kombinacij drog, alkohola, zdravil in psihoaktivnih snovi. »Šokantno dejstvo: v naši letošnji anketi je kar 61 odstotkov vprašanih priznalo, da so po uživanju psihoaktivnih snovi sedli za volan. Skoraj polovica od teh je zaužila še alkohol,« poudarja direktorica AVP Simona Felser. Leta opozarjanja na nevarnost alkohola v prometu pri mladih očitno dajejo rezultat, do njega so zelo kritični. Večjo zaskrbljenost pa prinašajo podatki o nekritičnem odnosu mladih (in tudi drugih udeležencev v prometu) do uživanju nedovoljenih drog oziroma psihoaktivnih snovi in vožnje. Kot še dodaja AVP, se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Odgovornost odraslih in njihov zgled sta ključna.

Manjša pozornost, daljši reakcijski čas

Večina psihoaktivnih snovi zmanjša pozornost in podaljša reakcijski čas. Voznik težje zaznava in obdeluje več informacij hkrati, ob tem tudi ne ocenjuje realno svojih sposobnosti. Nekatere droge sicer lahko kratkotrajno povečajo budnost in odzivnost posameznika, vendar je ta učinek prehoden, pozneje se namreč pojavi hud upad psihomotoričnih sposobnosti. Ker te droge hkrati povečajo impulzivnost in tvegano vedenje voznika, so med najbolj tveganimi drogami v prometu, opozarja Martin Kurent s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v UKC Ljubljana.

Priporočamo