»Tovrstnih primerov je v Sloveniji v zadnjem obdobju preveč. Kot družba bomo morali najti rešitev, da jih preprečimo,« je sodnik okrožnega murskosoboškega sodišča Milan Regvat po pisanju prekmurskega Vestnika končal obrazložitev sodbe, v kateri je njegov petčlanski senat 47-letnemu Mitju Orešku, obtoženemu umora svoje partnerice, izrekel kazen 22 let in pol zapora. »Pri dejanju ste pokazali veliko vztrajnosti, svojo žrtev ste najprej davili in nato še zabodli. V času dejanja sta bila v hiši tudi vaša mladoletna otroka,« je med drugim sodnik Regvat obrazložil sodbo, ki sicer še ni pravnomočna.
Bolestno ljubosumen
Krvav zločin se je zgodil 10. septembra lani v družinski hiši v Peskovcih na Goričkem. Orešek je partnerico Štefanio Takač najprej davil, nato pa jo je, ko je bila že v nezavesti, s 17 centimetrov dolgim nožem zabodel v levo stran prsnega koša. To je povzročilo hude notranje krvavitve (usoden je bil vbod v pljuča) in takojšnjo smrt 35-letnice. Po surovem umoru naj bi osumljenec pred prihodom policije opravil še nekaj telefonskih klicev. Klical naj bi brata, ki ga je prosil, da pride po otroka, in mu hkrati priznal, kaj je storil. Enako naj bi povedal sosedi, ki jo je poklical in ji dejal, da ji ne bo mogel več pomagati pri opravilih okoli hiše. Povedal naj bi ji še, da je otroka zaprl v sobo, sam pa da gre v zapor.
Tožilka Jana Rogan je za očitano dejanje umora iz nizkotnih nagibov zahtevala 25 let zapora. Mimogrede, na predobravnavnem naroku je bila njena »ponudba« v zameno za priznanje krivde 19 let zapora. Po njenih besedah je Oreška v zločin pognalo bolestno ljubosumje, saj je sumil, da ga zunajzakonska partnerica vara, ker si je dopisovala z drugim moškim. »Ker je želel, da bi ostala skupaj, jo je še bolj nadzoroval. Ko je videl, da jo osebno izgublja, pa ji je vzel življenje. Odločil se je, da če je on ne more imeti, je ne bo imel nihče. Zabodel jo je, ko je bila že nezavestna, ni ga motilo, da sta bila takrat v hiši mladoletna otroka. Življenje je vzel svoji najbližji osebi in materi svojih otrok,« je zatrjevala tožilka.
Skoraj idealna družina
Oreškov zagovornik Mojmir Šafarič je vztrajal pri trditvi, da v tem primeru ni šlo za umor, pač pa za milejšo obliko kaznivega dejanja uboj. Češ da se je za dejanje njegova stranka odločila hipoma in da ga nikakor ni načrtovala. Odvetnik je izpostavljal dejstvo, da si je pokojna dopisovala z drugim moškim in da je možu lagala, da je si je nehala dopisovati. Orešek se na zadnji obravnavi po pisanju lokalnih medijev ni zagovarjal, je pa ves čas jokal. Na eni izmed prejšnjih obravnav je podal le pisni zagovor, v katerem je zatrjeval, da so bili skoraj idealna družina, dokler si ni ona začela dopisovati z drugim moškim. Zaradi razmer doma je že iskal stanovanje in si ustvaril profil na enem od spletnih portalov za iskanje partnerjev. Glede kamer, ki jih je nastavil po celi hiši, je navedel, da so jih namestili zaradi bolnega strica, ki je povzročal težave, ko je bil sam doma. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, ne bi storil tega, kar je, je zatrjeval.
