Moški po vsem svetu so lani ubili kar 85.000 žensk in deklet, 60 odstotkov (51.100) jih je nasilne smrti umrlo pod rokami svojih partnerjev ali sorodnikov, kaže najnovejše poročilo Združenih narodov. To pomeni, da jih je dnevno ubitih kar 140 – ena vsakih deset minut. Po navedbah organizacije je za žensko najnevarnejši prostor prav njen dom, saj večina žrtev nasilja življenje izgubi tam. Številka smrtnih žrtev se je v primerjavi z letom prej znižala za okoli pet tisoč, se je pa zvišal odstotek tistih, ki so jih ubili bližnji. Največ femicidov so našteli v Afriki, sledile so Severna in Južna Amerika ter Oceanija.
V Evropi in obeh Amerikah je največ žensk žrtev intimnopartnerskega nasilja, medtem ko jih drugje po svetu največ ubijejo drugi družinski člani. Gre sicer bolj za ocene kot za popolno statistiko, saj številne države ne zbirajo takih podatkov. »Gre za vrh ledene gore. Zavedamo se, da smrti vseh žensk sploh niso zabeležene, kakor tudi ne femicid kot vzrok,« je statistiko smrtonosnega nasilja komentirala Nyaradzayi Gumbonzvanda, namestnica izvršne direktorice UN Women. Na osnovi podatkov iz Francije, Kolumbije in Južne Afrike so raziskovalci ugotovili, da je precejšnji delež tistih, ki so jih ubili njihovi partnerji, svojega krvnika pred tem že prijavil zaradi nasilja. V poročilu so izpostavili še, da so moški lani predstavljali kar 80 odstotkov vseh žrtev umorov, a jih je bilo le 12 odstotkov umorjenih žrtev družinskega nasilja. Pri ženskah je ta delež 60 odstotkov.
Vsaka tretja žrtev, vsaka osma prijavi
Vsaka tretja ženska v Evropski uniji (EU) pa je bila žrtev fizičnega, psihičnega in oziroma ali spolnega nasilja doma, na delovnem mestu ali v javnosti, so ugotovili v poročilu Eurostata, Agencije EU za temeljne pravice in Evropskega inštituta za enakost spolov. V Sloveniji je bilo žrtev nasilja 22,5 odstotka žensk, največ pa so jih našteli na Finskem (57,1 odstotka). Vsaka šesta Evropejka je bila žrtev spolnega nasilja, kar vključuje tudi posilstvo, petina jih je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja partnerja ali družinskega člana. »Čeprav se je večina žensk, ki so doživele nasilje, o tem pogovorila z osebo, ki jim je blizu, je le ena od petih stopila v stik z zdravstvenim delavcem ali izvajalcem socialnih storitev in le ena od osmih je dogodek prijavila policiji,« so poudarili v poročilu.
Velik družbeni problem
Fizično ali spolno nasilje je doživelo 22 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških v Sloveniji, starejših od 15 let, je pokazala raziskava iz leta 2020. V partnerskih odnosih je kar tri četrtine žrtev ženskega spola, Slovenke so tudi pogostejše žrtve težjih oblik nasilja, saj gre za ponavljajoče se nasilje. »Ponavljajoče se spolno nasilje ženske doživljajo kar 5,3-krat pogosteje kot moški, druge vrste nasilja pa dvakrat pogosteje,« še kaže raziskava. Sodeč po raziskavi je skoraj tretjina žensk, ki so kadar koli delale, v delovnem okolju doživela spolno nadlegovanje. Delež je bil najvišji med ženskami, starimi med 18 in 29 let, ki so zaposlene kot natakarica, kuharica ali frizerka, pa tudi na področju financ in računovodstva. »V teh poklicih je žrtev spolnega nadlegovanja vsaka druga ženska, povzročitelji pa so najpogosteje moški, ki niso del njihovega delovnega okolja. Recimo njihove stranke,« so še izpostavili avtorji raziskave.
