"Na našem območju je med ponesrečenimi morda en Slovenec, preostali so tujci. Vsak dan poleti petdeset zmajarjev in več kot petsto jadralnih padalcev. Letos smo imeli že 42 nesreč, lani 36 v vsem letu. Vzroke vidimo v precenjevanju sposobnosti, manj izkušeni bi morali leteti le zjutraj in zvečer, ko so razmere ugodne. Pri nas je zagotovo več kot 50.000 poletov jadralnih padalcev na leto, zato je tudi toliko nesreč," je povedal Žarko Trušnovec, ki vodi GRS Tolmin. "V dveh letih sta dva jadralna padalca tudi umrla. Zadnji je umrl tujec, ki se je zabil v greben Rodice. Verjetno so v zraku nastale nove razmere, ni jim bil kos in nesreča je bila usodna," je o četrtkovi tragični nesreči spregovoril Janez Rozman iz GRS Bohinj. "Nekaj bo treba storiti, ogromno je reševanj in obenem vedno več tistih, ki se ukvarjajo s to in podobnimi aktivnostmi. To že presega zmožnosti reševalcev," je opozoril.

Kot pri vozniškem izpitu

Na strani Zveze za prosto letenje boste našli 81 označenih vzletišč. Med njimi izstopajo tista na Kaninu, Mangartskem sedlu in Golteh, ki so najvišja. Priljubljena so tudi z Ambroža pod Krvavcem in Gozda. V zvezo je včlanjenih približno 800 jadralnih padalcev. "Pri nas jih je v resnici mnogo več, zagotovo več kot 2000. Resno deluje okoli deset inštruktorjev za jadralno padalstvo. Začetni tečaj obsega 40 ur, nadaljevalni še 50 skokov. Za letenje je treba imeti izpit, a je nadzor minimalen. Pristojni so inšpektorji in policisti. To je tako kot pri osebnem avtomobilu: izpit moraš imeti, a vse pride do izraza šele takrat, ko te patrulja ustavi in to preveri," je povedal predsednik zveze Damjan Pregelj. Nadzori jadralnih padalcev so žal pičli, vsaj na Gorenjskem ne pomnimo, da bi policija opravila tako aktivnost in postregla z njenimi rezultati. Na vzletišču nihče ne nadzoruje, ali ima jadralni padalec izpit ali ne. Vse je prepuščeno posamezniku, pri tujcih (tudi zanje je izpit obvezen) pa morda še organizatorjem teh aktivnosti.

Razmah, ki mu nismo kos

Gorski reševalci, letalci in vsi drugi, ki doživljajo razmah različnih aktivnosti v naravi, opozarjajo, da se pristojni temu niso prilagodili niti z nadzorom niti z jasnimi navodili in informiranjem o vzletiščih oziroma letenju, ki ga ponujajo. Nedavno je na to opozoril Igor Potočnik, ki vodi Gorsko reševalno zvezo Slovenije: "Jadralno padalstvo praktično vse poletje zaposluje reševalce iz Bovca oziroma Tolmina, število teh nesreč pa se povečuje. Enako je z drugimi aktivnostmi v naravi, kjer ljudje na različne načine preizkušajo svoje sposobnosti. Pogosto s premalo znanja, prakse, usposobljenosti, poznavanja terena in slabšo opremo."

Lani so v vsem letu našteli 50 nesreč v zraku, kjer so posredovali reševalci, letos jih je že zdaj 48. Zanimivo je, da je na primer pri plezanju nesreč skoraj polovico manj. Kanjoning, gorsko kolesarjenje in vse drugo, kar poleti zvabi na plan, v naravo, pa zaposluje ogromno število ljudi, ki potem rešujejo življenja. Za primerjavo: v enem samem popoldnevu so morali letos tolminski reševalci reševati pet jadralnih padalcev, samo ta teden pa so se zgodile že štiri nesreče, povezane s človekovo željo po letenju.