Omenjenega Ljubljančana je zaradi tovrstne prakse skorajda zadela kap, saj je njegovo vozilo na začetku lanskega julija radar ujel kar trikrat v dveh dneh, o čemer se mu ni niti sanjalo, dokler ni pred dnevi prejel redarske pošte. Vsakič so mu namerili prekoračitev hitrosti za okoli trideset kilometrov na uro, tako da si je v zgolj dveh dneh prislužil 3000 evrov kazni in kar 27 kazenskih točk, kar pomeni, da bo povrh vsega najverjetneje ostal tudi brez vozniškega dovoljenja. Čeprav je prekoračitev omejitve resda precejšnja, pa možakar pravi, da bi zagotovo bolj pazil na prometne predpise, če bi mu že ob prvi kontroli nekdo kazen izrekel takoj. In tukaj tudi po mnenju strokovnjakov nastane največja težava.
Polnjenje proračuna namesto smiselnega kaznovanja
"Mislim, da takšna praksa nima nobene preventivne vrednosti. Kaznovanje leto dni po prekršku, zaradi katerega te za povrh ni nihče ustavil in nisi imel osebnega stika z varuhom reda, ampak je prekršek ugotovil neki aparat, se mi zdi popolnoma nesmiselno in birokratsko. Človek se po letu dni ne spomni, ali je sploh kdaj vozil po ulici, kjer naj bi storil prekršek. Po moji oceni bi lahko sprožili tudi ustavni spor glede zakonitosti določbe v predpisih, ki to omogoča. To se mi namreč zdi povsem nedopustno," je prepričan dr. Ljubo Bavcon s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Po njegovem mnenju gre za avtomatizem, ki v kazenskih zadevah sploh ni dopusten, še posebno pri tako visokih kaznih, kot so predpisane za kršitev omejitve hitrosti. "To bi lahko obravnaval kvečjemu sodnik, ki bi opravil zaslišanje in obravnavo. Ta bi lahko bila tudi po hitrem postopku, a je hitrost že tako ali tako zamujena, ker je obvestilo o prekršku prišlo leto dni kasneje. Zdaj pa se lahko, ker je neki aparat zabeležil prekršek, izrekajo tako visoke kazni preko tisoč evrov in veliko kazenskih točk. Mislim, da to presega vsako razumno in dopustno mejo in mero," je ogorčen Bavcon.
"Te kazni so glede na način, kako se izvršujejo in kako se ugotovljeni prekrški sporočajo, v resnici zelo brutalne. Zadenejo vas po nekem času, gre pa za prekrške, za katere večina ni niti vedela. To seveda nima nobene zveze z neko razumno kaznovalno politiko, kot jo zasledujeta tudi zakon o prekrških in kazenski zakonik. Tukaj gre bolj kot za neko smiselno kriminalitetno politiko najbrž res za polnjenje proračuna," pa meni dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo. Hkrati dodaja, da bi bilo s preventivnega vidika bistveno bolje, če bi kršitelj takoj dobil sporočilo, da na nekem odseku vozi prehitro, saj bi zato potem avtomatično bolj pazil na upoštevanje predpisov.
Sodniki bodo dosledno odvzemali vozniška dovoljenja
Na ljubljanski občini so medtem neomajni in se jim ne zdi sporno, da so vozniki tako pozno obveščeni o svojih prekrških. "Žalostno je, da se vozniki samoomejujejo zgolj zaradi možnosti kaznovanja, ne pa tudi zaradi varnosti cestnega prometa. Zakonodaja obvezuje, da je zaznane kršitve treba sankcionirati, vsi postopki mestnega redarstva pa so v skladu z veljavno zakonodajo," je sporočila Nataša Ramovš iz odseka za odnose z javnostjo v kabinetu ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Občinarji vseskozi poudarjajo, da so postopki mestnega redarstva formalnopravno korektni, in hkrati menijo, da morajo kršitelji za prekrške odgovarjati.
Voznikom, ki so večkrat prekoračili omejitev hitrosti in si prislužili toliko kazenskih točk, da jim grozi odvzem vozniškega dovoljenja, najbrž ni več pomoči. To so potrdili tudi na ljubljanskem okrajnem sodišču. "Ker sodniki odločamo v skladu z zakonom in skozi njega izvedenim načelom pravičnosti, bomo v vseh primerih, kjer je za kršitev cestnoprometnih predpisov kot sankcija določeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, to tudi izrekli, če bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji," nam je sporočil Damjan Orož, podpredsednik sodišča. Orož sicer dodaja, da bodo sodniki v skladu z zakonodajo pri odmeri sankcije upoštevali vse olajševalne in oteževalne okoliščine, njihova presoja pa je prepuščena vsakemu posameznemu sodniku posebej. Ob tem poudarja, da časovna oddaljenost od storitve prekrška ne predstavlja težave v sodni obravnavi, če je prekrškovni organ, v tem primeru mestno redarstvo, upošteval zakonsko določene roke. "V tem primeru so ta procesna dejanja povsem zakonita," pojasnjuje Orož.
