Nad Portorožem bi se 24. julija lani nekaj pred deseto dopoldne skorajda zgodila huda letalska nesreča. Letalo, ki je vzletelo, in letalo, ki je pristajalo, sta si bili v določenem trenutku nevarno blizu, celo manj kot 200 metrov. Služba za preiskovanje letalskih nesreč je zdaj o preiskavi resnega incidenta, kot ga je imenovala, izdala končno poročilo, namen katerega sicer ni ugotavljanje krivde ali odgovornosti, temveč zagotavljanje večje varnosti v prihodnje.
Kaj se je zgodilo?
Posadka letala Piper PA-38 (Tomahawk) Aerokluba Portorož, sestavljala sta jo inštruktor in učenec, je kontrolo zračnega prometa na portoroškem letališču zaprosila za šolski let v coni nad letališčem. Ker je bila v zraku nad letališčem gneča, jima je kontrolor raje ponudil let v šolsko območje nad Koprom. Posadka se je strinjala in dobila je dovoljenje za vzlet na stezi 33. Z radarske slike je videti, da je letalo med vzpenjanjem zaradi vetra nekoliko zanašalo na levo. Med desnim zavojem proti Kopru je letelo na višini približno tisoč čevljev, ko mu je ob prečkanju smeri nevarno blizu priletelo letalo Zlin 143 letalske šole slovenske vojske, ki je tedaj ravno pristajalo. Ko sta bili letali med seboj horizontalno oddaljeni 900 metrov, sta bili po višini oddaljeni le okoli 15 metrov drug od drugega, oziroma ko sta bili med seboj horizotalno oddaljeni 190 metrov, sta bili po višini oddaljeni le 120 metrov. Pilot Tomahawka je kasneje povedal, da letala Slovenske vojske sploh ni videl in da se tako niti ni zavedal nevarnega srečanja.
Predvideval, da bo takoj zavil
Tudi civilno letalo slovenske vojske Zlin je bilo na šolskem letu. Inštruktor in učenec sta vzletela z letališča Cerklje. Na portoroškem letališču jima je kontrolor dal dovoljenje za finalni prilet. Javil jima je, da je severno od letališča še eno letalo (DE-FCJ, tudi na vadbenem letu, vzletelo je z letališča Thiene pri Vincenzi), ki leti proti letališču. Nekaj minut kasneje je kontrolor posadki Zlina spet poročal o poziciji tega letala, nato pa še o Tomahawku, ki je ravno poletel s steze. Posadka Zlina mu je javila, da vidi Tomahawk. Toda preiskava je pokazala, da je v resnici verjetno videla letalo iz Vicenze, saj je le minuto za tem na presenečenje Zlinove posadke Tomahawk prečkal njegovo os letenja z desne proti levi. Kontrole letala Zlin je takoj prevzel inštruktor in s potiskom krmila naprej povečal hitrost spuščanja, da bi se izognil trčenju.
Promet je takrat nadzoroval kontrolor zračnega prometa z dolgoletnimi izkušnjami predvsem z letališko kontrolo zračnega prometa Portorož, piše v poročilu. Tisti dan je zaradi potreb službe predčasno prekinil dopust. V izmeni je bil planiran s še enim kontrolorjem, ki pa takrat ni bil na delovnem mestu, ker je kontrolor ocenil, da glede na količino prometa oziroma obseg potreb po koordinaciji lahko delo opravlja sam. Je pa imel v določenem obdobju na zvezi kar štiri letala, poleg že omenjenih treh še eno. Kot je pokazala preiskava, posadki Tomahawka ni javil pozicije bližajočega se Zlina, s katerim sta se po Tomahawkovem vzletu nevarno približevala eno proti drugemu z relativno hitrostjo 180 vozlov (333 kilometrov na uro). Kontrolor je kasneje pojasnil, da je predvideval, da bo Tomahawk takoj po vzletu zavil desno, stran od pristajanja Zlina. Rekel je, da je to še posebej pričakoval od izkušenega Tomahawkovega pilota, ki ga je prepoznal po glasu. V poročilu je tudi navedeno, da je bil kontrolor dodatno obremenjen zaradi letala DE-FCJ, ki se ni držalo njegovega navodila, naj nadaljuje proti letališču in javi levo pozicijo z vetrom zahodno od steze 33, pač pa je let nadaljevalo proti desni poziciji z vetrom vzhodno od steze 33.
Dodatno usposabljanje kontrolorjev letenja
Poročilo zaključuje, da je vzrok resnega incidenta pomanjkanje pravočasnih in točnih informacij o prometu. So pa vplivali tudi drugi dejavniki: zahtevnost zračnega prostora v okolici letališča, napake pri navigaciji nekaterih udeleženih letal z neupoštevanjem navodil kontrolorja in samem pilotiranju, pomanjkljivo izpolnjevanje načrta leta in zanašanje kontrole prometa na »ustaljene lokalne procedure letenja« ter na ravnanje lokalnih pilotov. Zato je glavni preiskovalec Marko Cvek med drugim priporočil dodatno usposabljanje portoroških kontrolorjev zračnega prometa s poudarkom na pravočasnem in natančnem podajanju informacij posadkam letal o prometu.
