Krepkih 23 let zaporne kazni, 5.000 evrov denarne kazni in petletni izgon iz države. Takšen je kazenski epilog umora, ki ga je 1. aprila 2022 v Kobjeglavi zakrivil Adrian Petelin. Njegova žrtev je bil Darjo G., bila sta znanca, Petelin se je pri Darju G. oskrboval z drogo, z umorom pa se je skušal rešiti dolga. Sodba še ni pravnomočna.
Drugega aprila 2022 sta na vrata žrtve potrkala prijatelja. Ker ni bilo odziva, sta vstopila. Strašljiv prizor ju je pognal v beg in k znanki, ki sta ji povedala, da Darjo v kuhinji leži »ves črn, siv in mrtev« ter da je treba poklicati policijo. Darjo G. je ob prihodu policije sključen ležal ob sedežni garnituri, po roki in prsnem košu je bil opečen, sodni izvedenec je na njegovem trupu naštel 25 vbodnih ran in tri večje ureznine. Orožje: nož, vrtne škarje in ogenj. Krvnik je namreč po opravljenem dejanju v hiši zanetil še požar, da bi prikril dokaze. Sam je pobegnil, ogenj pa je prehitro ugasnil in tako prekrižal storilčeve načrte. Kriminalisti so v intenzivni preiskavi v mesecih po umoru prišli na sled Adrianu Petelinu, v Nabrežini živečemu Slovencu, ki je bil redna stranka Darja G.v poslih s prepovedanimi dogami in očitno tudi njegov dolžnik. Petelin je bil v preteklosti že kaznovan. »Najprej malo po svetu, potem v Italiji,« je povedal sodniku.
Sodnika ni prepričal
Sodnika okrožnega sodišča v Kopru Matevža Grosa niso prepričali ne Petelinov redkobeseden in zmeden zagovor, ne besede njegove odvetnice Monike Mavsar, da ima za čas umora alibi. Priskrbeli sta ga mu njegova partnerka in njena hči, a je očitno stal na trhlih temeljih. DNK, ki ga je obsojeni pustil na nožu, modrem vžigalniku, s katerim je zanetil požar, in polici kopalniškega okna, skozi katero je pobegnil, so bili za sodnika dovolj prepričljivi dokazi, da ga je obsodil na dolgo zaporno kazen. Državna tožilka Katjuša Poropat Lakošeljac je sicer zanj predlagala še nekoliko višjo kazen 30 let zapora, 10.000 evrov denarne kazni in pet let izgona iz države. V sklepnih besedah je dejala, da se je obtoženi zverinsko spravil na svojo žrtev, to pa je storil iz koristoljubja, da mu ne bi plačal dolga. »Vse kaže na to, da je šel obtoženi k žrtvi z namenom, da mu vzame življenje, ne pa na vljudnostni obisk,« je ugotavljala tožilka.
Petelin je umor sicer vseskozi zanikal, je pa na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom priznal, da se je s pokojnim poznal vsaj tri desetletja, da je pri njem redno zase in tudi za druge kupoval heroin. Da je bil pri njem enkrat na teden, tudi v tednu pred umorom in da si je od njega res sposodil denar. A obenem tudi zatrdil, da je vse vrnil: 20.000 evrov na račun žrtvine hčerke, 5000 evrov njemu v gotovini. Trdil je, da po telefonu nista nikoli komunicirala, niti si nista pisala sporočil. Policijska preiskava je kasneje sicer odkrila drugače.
Žrtev odvisniške združbe
Petelinova odvetnica Monika Mavsar je v zaključnih besedah poudarila, da je Petelin žrtev odvisniške združbe in da pričam, ki so ga obremenile, ne gre verjeti, ker da so to odvisniki od prepovedanih drog, ki so se družno dogovorili, da okrivijo enega izmed njih. Okrivili so Petelina, čeprav bi lahko bil to vsakdo izmed njih. »Če bi ga že šel ubit, ne bi vzel s sabo telefona in ga izklopil na meji, temveč bi ga pustil doma. Če je res tako nevaren, kot so nekateri govorili o njem, bi vzel s seboj pištolo. Če bi moril, svojega DNK ne bi pustil na nožu, ampak bi si prej nadel rokavice. DNK sledi na nožu in na oknu so morda res obremenilne, ampak zdaleč ne dovolj za obsodbo. Na fakulteti smo se učili, da raje pet krivih na prostosti kot en nedolžen v zaporu,« je odvetnica Monika Mavsar poskušala senat prepričati, da nad primerom visi senca dvoma, a ta njenim besedam ni sledil.
