Umetna inteligenca se zlorablja tudi za ustvarjanje posnetkov spolnih zlorab otrok. Storilci lahko bodisi zmanipulirajo že obstoječe fotografije, ki jih mladoletniki ali njihovi starši objavijo denimo na družbenih omrežjih, pri čemer otroka digitalno »slečejo«, bodisi s programom ustvarijo posnetek, ki ne temelji na specifičnem otroku. »Posnetki tako imenovane prve generacije, kar pomeni, da jih ni videl še nihče, so v svetu spolnih plenilcev, ki vedno znova iščejo nove posnetke spolnih zlorab otrok, veliko vredni. In za to se uporablja tudi umetna inteligenca, ki generira posnetke in fotografije zlorab, ki to sicer niso,« je pojasnil Drago Menegalija z GPU. In potrdil, da je slovenska policija take fotografije že našla. »Gre za to, da se umetno generira celega otroka, lahko pa se tehnologija uporablja za umetno odstranitev oblačil ali za ustvarjanje lepljenk, se pravi golo telo enega otroka se umetno združi z obrazom drugega,« je dodatno razložil.
Brisanje meje med virtualnim in resničnim
V tujini so sicer na prve take primere naleteli lani. »Šlo je za pretvorbe besedil v sliko, pri čemer so uporabniki vnesli opise, algoritmi umetne inteligence pa so jih hitro in natančno spremenili v posnetke zlorab,« so ob predstavitvi raziskave o skrb vzbujajočem trendu zapisali v britanski organizaciji Internet Watch Foundation (IWF). »Umetna inteligenca je precej poenostavila stvari za zlobneže, saj so orodja dokaj enostavna, dodatna znanja in usposabljanja niso potrebna,« je porast lažnih posnetkov z zlorabo mladoletnikov v Grčiji komentiral Manolis Sfakianakis, nekdanji vodja oddelka za kibernetski kriminal grške policije. Da to področje pomeni vse večjo težavo, se strinja Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Tehnologija in modeli za ustvarjanje takih podob so le »en klik stran«, v tujini so ponudniki internetnih storitev tarča kritik, češ da ne omejujejo dostopa do njih.
Na policiji opozarjajo, da gre za tako realistične podobe otrok, da jih je zelo težko ali skoraj nemogoče prepoznati oziroma jih razlikovati od resničnih posnetkov spolnih zlorab. Kar je zaradi zastrašujoče statistike na tem področju le še dodaten problem. V britanski organizaciji IWF so lani v le enem mesecu na enem samem forumu na temnem spletu namreč našli več kot enajst tisoč tovrstnih fotografij. Bi lahko zaradi »poplave« teh podob in tudi brisanja meje med virtualnim ter resničnim težje prepoznavali prave žrtve zlorab? Motl pravi, da ja. Organi pregona so že pred vpletenostjo umetne inteligence na tem področju komaj dohajali analizo vseh fotografij in posnetkov, zdaj pa je teh še veliko, veliko več.
Med seboj si svetujejo in se spodbujajo
Nekateri storilci lažno podobo določenega otroka ustvarijo le zato, da z njo potem izsiljujejo točno tega otroka. Če otrok storilcu ne pošlje svoje prave gole fotografije, bo storilec lažno poslal vsem, ki jih pozna. Tako izsiljevanje mnogokrat deluje, kar storilci vedo, ker med seboj komunicirajo. Podobno kot tisti, ki otroke zlorabljajo v živo, si izmenjujejo nasvete in izkušnje (obstaja celo priročnik s podrobnimi opisi tega, kako pristopiti do otroka, kako ga zlorabiti, kako ostati anonimen), se spodbujajo tudi v virtualnem svetu in si svetujejo, s katerimi moduli ustvariti najbolj realne podobe otrok. In čeprav bi morda kdo sprva pomislil, da je vseeno bolje ustvarjati podobe »neobstoječih« otrok kot zlorabljati prave, stanje vendarle ni tako črno-belo. »V teh skupnostih na temnem spletu namreč normalizirajo tako vedenje. Obstajajo raziskave, ki kažejo, da lahko izpostavljenost tovrstnim vsebinam vsaj pri nekaterih pripomore tudi k temu, da sčasoma z otroki iščejo tudi stik v živo. Torej ne gre za nedolžno aktivnost. Po drugi strani je vsaka umetna podoba ustvarjena na podlagi podob dejanskih otrok in je na neki način zloraba tudi to,« je še pojasnil Andrej Motl.
Storilce takih kaznivih dejanj se preganja po 176. členu kazenskega zakonika, ki sicer prepoveduje pridobivanje, izdelavo, razširjanje, prodajanje, uvoz, izvoz, ponujanje in posedovanje gradiva zlorabe otrok ali drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe ali njihove realistične podobe. »Izdelava, posest, razširjanje … gradiva, ki je umetno generirano in prikazuje realistične podobe otrok, ki so spolno zlorabljeni oziroma izkoriščeni v spolne namene, so prepovedani,« je potrdil Drago Menegalija z GPU. »Virtualna otroška pornografija je lahko digitalizirana risba na papirju, lahko je rekombinacija fotografij konkretnih oseb, ki so tako spremenjene, da ni mogoče ugotoviti, za katero osebo gre, ali je gradivo v celoti izdelano s pomočjo računalniških programov,« pa o kazenskem pregonu, ki ni omejen samo na primere z znanimi oškodovanci, navajajo na vrhovnem državnem tožilstvu. Na slovenskih tožilstvih se s takimi primeri še niso srečali. So pa obravnavali dva primera posesti stripov, ki so vključevali risbe golih otrok v seksualiziranih položajih.
