Spolne zlorabe otrok po spletu v živo so grozljiva oblika kriminala. Agencija EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj Europol poroča, da zanje velja vse večje zanimanje naročnikov. Na svojem sedežu v Haagu so nedavno gostili 32 preiskovalcev iz različnih držav, ki so analizirali podatke z več deset tisoč slik in videoposnetkov zlorabe otrok prek različnih platform v živo, ki so jih zadnja leta zbrali v operacijah, usmerjenih zoper izdelovalce in distributerje teh vsebin. Strokovnjaki iz Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Švedske, Norveške, Velike Britanije in ZDA so obdelovali podatke, pridobljene v ameriških preiskavah o kriminalnih mrežah, ki spolno izkoriščajo otroke na Filipinih. Sledi so jih pripeljale do 197 domnevnih naročnikov spolnih zlorab iz 24 držav.
Spolna zloraba, ki se po spletu dogaja v živo, je skrb vzbujajoč trend, v katerem delujejo trgovci z otroki s Filipinov, pa tudi drugod. Trgovci skrbijo za bazo naročnikov, ki plačuje za ogled zlorab. Naročniki jih usmerjajo, kaj naj počnejo z otroki, oni pa to opazujejo prek spletne kamere. Stranke tudi potujejo na Filipine, da same sodelujejo pri ostudnih dejanjih. Zlorabe se na spletu odvijajo prek šifriranih povezav, tako da za sabo puščajo malo digitalnih dokazov, kar policiji močno otežuje delo. In ker so trgovci z ljudmi in žrtve v eni državi, naročniki pa po vsem svetu, je sodelovanje med preiskovalnimi organi različnih držav ključnega pomena.
Pogosto vpleteni sorodniki
in prijatelji
Na nedavnem srečanju Europola so poleg množice slik in videoposnetkov analizirali tudi več kot deset milijonov vrstic spletnih pogovorov med okoli 12.000 posameznimi uporabniškimi računi kupcev in sto računi prodajalcev teh vsebin. Gre za podatke, zbrane v zadnjih dvanajstih letih. Ob vsaki aretaciji naročnika ali trgovca z otroki se njegov digitalni odtis (klepeti, podatki o transakcijah, lokaciji in IP-naslovi) uporabi za preiskavo več različnih kriminalnih mrež in odkrivanje zlorabljenih otrok. Europolova obdelava podatkov je bila tako namenjena identifikaciji naročnikov z vsega sveta, ki uporabljajo platforme za prenos v živo in trgovcem z ljudmi plačujejo za zlorabo. Rezultat so tako imenovani informacijski paketi, za katere menijo, da lahko policije 24 držav pripeljejo do 197 kupcev spolne zlorabe otrok v živo. Nekatere njihove žrtve naj bi bile predvidoma stare zgolj tri ali štiri leta.
Robert Tekavec, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto v upravi slovenske kriminalistične policije, je pred časom za Dnevnik povedal, da več prenosov zlorab otrok po spletu res izvira iz razvijajočih se držav, kar pa ne pomeni, da tega pri nas ni. Na vprašanje, ali starši v revnejših državah dejansko kdaj posodijo ali prodajo otroka za zlorabo, je odvrnil, da obstajajo primeri, ko družine z več otroki enega izpostavijo spolnim zlorabam, da lahko preostali del družine preživi. Se pa dogaja tudi to, da starši spravijo otroka na svet izključno za namen spolne zlorabe. V teh primerih ga začnejo zlorabljati takoj po rojstvu. Tudi Susan Landau, ameriška strokovnjakinja za kibernetsko varnost, opozarja na pogoste primere prijateljev in sorodnikov, ki so vpleteni v zlorabo otrok. Ker otroci nočejo, da bi njihove bližnje kazensko preganjali, ima policija še težje delo. Ozaveščanje otrok, vključno z zagotavljanjem varnih prostorov v skupnosti in spolne vzgoje, bi zato lahko bilo ključnega pomena.
