Komisija v danes objavljenem priporočilu navaja, da je brez osnovnega bančnega računa življenje v današnjem svetu težje in dražje. Prav zato morajo biti takšni računi potrošnikom dostopni ne glede na to, v kateri državi EU prebivajo in kakšen je njihov finančni položaj.
Imetnik osnovnega računa mora imeti po priporočilu komisije možnost prejemati, polagati, prenašati in dvigati sredstva. Prav tako mu pripada možnost izvajati neposredne obremenitve in bančna nakazila, ne sme pa prekoračiti pozitivnega stanja na računu.
Da bi ustvarili ustrezne cenovne pogoje, na podlagi katerih bi lahko potrošniki dejansko uživali odstop do osnovnih plačilnih računov, priporočilo določa načelo, da mora ponudnik plačilnih storitev v primeru, ko račun ni na voljo brezplačno, postaviti razumne cene.
Vsaka država članica bo morala sama opredeliti, kakšne cene so razumne, pri čemer bo morala upoštevati merila, kot so raven nacionalnega dohodka, povprečni stroški plačilnih računov ali skupni stroški zagotavljanja osnovnega plačilnega računa.
Vsaka država sicer lahko sama odloči, kateri ponudniki naj v okviru svoje pristojnosti omogočijo dostop do plačilnih računov.
Komisija države članice poziva tudi, naj začnejo s kampanjami za večjo ozaveščenost javnosti o dostopnosti osnovnih plačilnih računov, njihovih cenah, postopkih za uveljavitev pravice dostopa do osnovnih plačilnih računov ter načinih za dostop do pritožbenih postopkov in drugih pravnih sredstev za izvensodno reševanje sporov. Da bi lahko bolje spremljala razmere, državam predlaga še, naj zberejo zanesljive statistične podatke o osnovnih plačnih računih.
"Dostop do osnovnega bančnega računa je ena od prednostnih nalog akta za enotni trg. S tem se lahko izboljšajo življenja milijonov Evropejcev. Pomembno je, da odpravimo prakse, ki ljudem preprečujejo dostop do tako osnovne in nujne storitve, ter jim na ta način omogočimo, da se polno vključijo v družbo, v kateri živijo, in uživajo ugodnosti enotnega trga," je ob tem dejal evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Skladno s pozivom so v Bruslju napovedali, da bodo čez leto dni znova ocenili razmere in po potrebi predlagali dodatne ukrepe, tudi zakonodajne.
