Prav zato so na kandidate za ljubljanskega župana naslovili vprašanje, kako bodo ti rešili težave z denacionalizacijo in zemljišči v Tacnu. Kajakaši namreč nasprotujejo vračilu v naravi, saj bi tako izgubili kakršen koli dostop do proge, in vztrajajo, da je del zemljišča, ki ga je mesto kupilo leta 1989, še vedno last občine. Spomnimo, da se je ta potem pozabila vpisati v zemljiško knjigo, kar so lani izkoristili dediči prodajalca in se vpisali sami. To pa pomeni, da morajo kajakaši od lani zasebnemu lastniku za vsako tekmo plačati nadomestilo za uporabo parkirišča in mostu, ki vodi do proge.
Sicer pa težav kajakašev v Tacnu niti eden od županskih kandidatov v volilni kampanji še ni izpostavil, kaj šele, da bi kateri od njih ponudil rešitev. Tudi na okrogli mizi o krčih ljubljanskega športa ni nihče niti z besedo omenil proge v Tacnu, so pa zato vsi na veliko govorili o stadionu, večnamenski dvorani in bazenu. Vsi so tudi poudarjali, da mora Ljubljana gostiti velika športna tekmovanja, ki v šport privabljajo mlade in sponzorje. A prav tako nihče od njih ni omenil, da bo prav Tacen čez štiri leta gostil svetovno prvenstvo v slalomu. Črepinšek, Žmavc in Hočevarjeva so zato v pismu kandidatom poudarili, da bo moral bodoči župan rešiti težave z lastnikom parkirišča in mostu ter obnoviti progo, saj v nasprotnem primeru Tacen ne bo več mogel gostiti velikih tekmovanj, kot je leta 1991 svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah.
