Temu odločno oporekajo na oddelku za prevajalstvo ljubljanske filozofske fakultete, kjer vodijo "zelo natančno statistiko o zaposljivosti diplomantov, ta statistika pa kaže, da je nezaposlenih prevajalcev in tolmačev izjemno malo". Kdo ima torej prav? Da bodočih študentov različne informacije ne bi zmedle, smo poiskali pojasnila.
Poklici, združeni v skupine
Podatki republiškega zavoda za zaposlovanje so drugačni od tistih z oddelka za prevajalstvo zato, ker med prevajalce ne štejejo le njihovih diplomantov, pač pa tudi vse preostale, ki bi lahko ustrezali temu poklicu, domneva Damjan Popič iz oddelka za prevajalstvo filozofske fakultete. To pa lahko bodoče študente zmede in vpliva na njihovo odločitev o študiju, česar si na omenjenem oddelku ne želijo, saj si prizadevajo, tako Popič, da bi se k njim vpisovali čim boljši študentje.
Na republiškem zavodu za zaposlovanje so potrdili Popičevo domnevo: "Ko govorimo o bolj ali manj iskanih poklicih, uporabljamo klasifikacijo poklicev in ne gledamo pridobljene izobrazbe. To pomeni, da na prosta delovna mesta lahko kandidirajo tudi iskalci zaposlitve, ki niso nujno končali študija na filozofski fakulteti, so pa usposobljeni za opravljanje takega poklica." Standardna klasifikacija poklicev je eno od orodij (poleg šifranta poklicne in strokovne izobrazbe), s katerimi v službi za analitiko zavoda prikazujejo statistične podatke. V klasifikaciji v isto skupino na primer sodijo prevajalci, tolmači, lektorji in drugi jezikoslovci.
Kritičnega pol leta po diplomi
"Podatke sicer lahko pogledamo še po posameznih poklicih, vendar tudi iz teh izhaja, da so prevajalci težje zaposljivi," še opozarjajo na zavodu. V letu 2011 je bilo za poklic prevajalec prijavljenih 65 prostih delovnih mest, brezposelnih oseb s tem poklicem pa je bilo v povprečju 254. Najbolj kritično obdobje za diplomante prevajalstva je prvega pol leta, eno leto po diplomi pa je brez službe le še okoli štiri odstotke njihovih diplomantov, je povedal Popič.
Informacije o možnosti za zaposlitev so pri dijakih, ko se odločajo za določen študij, med najpomembnejšimi, pravi šolska psihologinja gimnazije Vič Majda Jus Ašič. Dijaki se v zadnjih letih pri odločitvah o vpisu ne ozirajo toliko na svoje želje kot na potencialne možnosti za zaposlitev ter na omejitve vpisa v študijskih programih.
