Njena Indija Koromandija je namreč novinarstvo, njena glavna motivacija ekskluzivne zgodbe, tiste, ki jih je pisala kot novinarka Jane – zanje je bila leta 2007 nagrajena z državno novinarsko nagrado – in tiste, ki jih je objavila kot urednica revije Obrazi. V šestih mesecih, ponosno pove, je revija dobila svež in drugačen obraz, kar so opazili tako bralci kot oglaševalci. Nihče ji ni nikoli očital slabega dela.

Potem se je zgodilo: vodstvo Salomona, družbe iz skupine Krater, ki je v lasti »tiskarskega barona« Martina Odlazka in je jeseni lani od Nove KBM prevzela tudi blagovno znamko revije Obrazi, ji je prejšnji petek izročilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Redakcijo je morala zapustiti takoj; ker je bila odpuščena iz krivdnih razlogov, se ne more prijaviti niti na zavod za zaposlovanje.

Direktorja družbe Salomon, d. o. o., Gregorja Repiča naj bi žaljivo obdolžila, ker je po uredniškem sestanku 21. marca izjavila, da nad njo "izvaja mobing in šikaniranje". A to je – tako Sedlarjeva – povedala direktorju iz oči v oči, potem ko ji je ta dal vedeti, da z njo ne more več sodelovati, in jo skušal prepričati, da bi sama podala sporazumno odpoved delovnega razmerja. Kajti, kot je rad povedal, revijam gre dobro, vsi so zadovoljni, samo Sedlarjeva kar naprej nekaj negoduje. Za povrh je po več predhodnih opozorilih vodstvu, naj poskrbi za kolektivno ureditev položaja zaposlenih, direktorju poslala dopis, da bo po sodni poti zahtevala višjo plačo, ki bo primerljiva z drugimi uredniki istovrstnih edicij. To je bila najbrž kaplja čez rob direktorjeve "potrpežljivosti". Kot je razvidno iz obrazložitve odpovedi zaposlitve, je za direktorja obvestilo, da se bo zaposlena obrnila na sodišče, enako izsiljevanju. Piše namreč, da gre v obtožbah delavke za "enostransko izsiljevanje delodajalca z namenom vzpostavitve privilegiranega položaja obdolženke". Na vprašanje, zakaj je direktorju očitala mobing, Sedlarjeva pojasnjuje, da se je preprosto naveličala njegovih pritiskov. Zato je v nekem trenutku direktorju rekla, da je to, kar pravi, »že mobing« (ali nekaj podobnega, natančnih besed se ne spominja). Za Repiča, ki ga je v glavnem videvala le na uredniških sestankih, je bila s tem mera polna. "Vi boste meni očitali mobing?! To je mobing! Zato vas bom tožil!" Tako nekako je sklenil pogovor, jo čez slab mesec postavil na cesto in vložil tožbo zaradi žaljive obdolžitve. Natančneje: to je storila družba Salomon.

Da ni mobingirala le Repiča, temveč tudi svoje sodelavce, je osupla bivša urednica izvedela šele na zagovoru pred izredno odpovedjo in v obrazložitvi odpovedi. Nekaj sodelavcev, ki so k Obrazom prišli iz družbe Salomon, se je namreč po odpustitvi spomnilo, da je mobingirala tudi njih. O tem, kar so že povedali, Sedlarjeva zaradi sodnega postopka – tožbo bo vložila tudi sama – noče govoriti, poudarja pa, da nikoli nikomur ni rekla česa takšnega, da bi ga namenoma prizadela. "Delo v redakciji je dinamično, tudi nervozno, dajejo nas roki in problemi vseh vrst, včasih pade tudi kakšna zašpičena šala ali ostra kritika, vse zato, da bi bilo delo čim bolje opravljeno. Tako je v vseh redakcijah na svetu," pravi Sedlarjeva, ki so ji stalno zaposleni sodelavci in sodelavke pri Obrazih še pred odpovedjo pisno izrazili vso podporo. Mnogi so razumeli, da svoj hrbet podstavlja tudi za njihove interese, ko do konca vztraja pri pravicah, ki jim gredo po človeški in državni postavi. Ko je skupina Krater lani prevzela blagovno znamko revije Obrazi, je namreč vodstvo obljubilo, da bodo pogodbe z zaposlenimi, vajenimi vsega hudega – tudi tega, da jim bivši izdajatelj Matej Raščan ni plačeval socialnih prispevkov – uredili skladno s predpisi v treh mesecih, a jih niso. Tudi zato je na pobudo novinarskega sindikata ravnanje vodstva vzela v precep delovna inšpekcija.

Do tu je zgodba Alme Sedlar zelo podobna zgodbi na stotine delavcev, ki se čez noč znajdejo na cesti in nato dolga leta svoj prav dokazujejo po sodni poti. Od tu dalje postane nevarni precedens – nevaren za prihodnost slovenskega novinarstva in slovenskega sindikalizma. Kot je včeraj odmevno opozoril novinarski kolega in član vodstva Društva novinarjev Slovenije Primož Cirman: "Sporočilo direktorja je jasno: Zlomi močnejšega, da bodo drugi pripravljeni slediti." V ta namen je očitno dovoljeno odpustiti sindikalno zaupnico, na glavo postaviti definicijo mobinga (podrejena uslužbenka naj bi mobingirala svojega šefa?!) in kršiti uredniško avtonomijo. Sedlarjevo so odpustili, čeprav bi morali po določbah zakona o medijih pred razrešitvijo pridobiti mnenje uredništva. Velja tudi drugo Cirmanovo opozorilo: če bomo novinarji to dopustili, ni več meja, dovoljeno bo vse. Vse zato, da se novinarje utiša, pavperizira in iz nadzornikov oblasti naredi poslušne lakaje. To bi bil tudi konec demokratične Slovenije.

Alma Sedlar se bo borila naprej. Ker je iz takega testa: zaradi nemogočih družinskih razmer je morala pri petnajstih pobegniti od doma in nato delati, da je lahko maturirala in diplomirala. Zdaj bo v kratkem še doktorirala. Težje bo novinarjem kot cehu: kapitalski pritiski postajajo namreč iz dneva v dan hujši ...