Po več letih raziskovanja, ali se v globinah Pomurja nahaja zadosti plina za izkoriščanje v komercialne namene, je angleško podjetje Ascent Resources pred dnevi z veliko verjetnostjo to potrdilo. "Predhodno testiranje na plitkejši stopnji je pokazalo stabilno raven okoli 8,5 milijona kubičnih metrov na dan oziroma ekvivalentno 1420 sodčkov nafte na dan," je podjetje objavilo na svoji spletni strani. Po nekaterih informacijah bi lahko celotne zaloge plina v Pomurju znašale več kot 12 milijard kubičnih metrov, omenjajo pa se tudi precej večje količine. Slovenija sicer na leto porabi dobro milijardo standardnih kubičnih metrov plina.

Že včeraj smo poročali, da je hitenje s prodajo omenjenih podjetij skupine Nafta razburilo Petrol. Ta je 50-odstotni lastnik podjetja Geoenergo, ki ima koncesijo za črpanje plina. Še do oktobra leta 2008 je bil Geoenergo lastnik tudi 25-odstotne lastninske pravice nad vsemi proizvedenimi ogljikovodiki iz vrtin, vendar pa je to pravico takrat prenesel na Nafto Geoterm. Geoenergu bi moral sicer plačevati ustrezno nadomestilo. Pravica do ostalih 75 odstotkov plina pa je že vrsto let v rokah korporacije Ascent, ki je v iskanje plina že vložila več milijonov evrov. Ta je najela tudi ameriški Halliburton.

Kot smo poročali, sta bili Nafta Geoterm in Nafta Strojna še pred meseci v lasti Nafte Lendava, ki pa ju je prenesla na finančno izčrpano Nafto Petrochem. Čeprav imata iz naslova črpanja plina potencial za bajne bodoče dobičke, pa ju je označila za poslovno nepotrebno premoženje in ju, kot rečeno, prodaja na javnem razpisu. Ni nepomembno, da je bila Nafta Geoterm ob prenosu vredna pol milijona evrov, Nafta Strojna pa pet milijonov evrov.

Ob tem je Nafta Geoterm zanimiva tudi zaradi lastništva ogromnih zemljišč v okolici nahajališča oziroma služnostne pravice čeznje, hkrati pa ima vzpostavljeno tudi infrastrukturo za dobavo plina. Ko bo plin prišel na površje, ga bo namreč treba distribuirati do kupcev. Mimogrede, iz ne ravno bogatega nahajališča, imenovanega Pg-1, že dobavlja plin Lekovi tovarni v Pomurju.

Spomnimo, da je šla vlada Boruta Pahorja iskalcem plina v Pomurju na roko že leta 2009, ko je ministrstvo za gospodarstvo predlagalo spremembo rudarskih zakonov, ki bi odpravilo birokratske in tehnične ovire za črpanje in izkoriščanje plina. V eni od depeš, objavljenih na Wikileaksu, lahko namreč preberemo, da je vlagatelje skrbelo, da ne bi kasneje prišlo do sporov z lastniki okoliških zemljišč in bi se zadeve preselile na sodišče ter vse skupaj podaljšalo za več let.

tomaz.modic@dnevnik.si sebastjan.morozov@dnevnik.si