Naše preverjanje je namreč pokazalo, da Janša (so)lastništva stanovanja, ki ga je skupaj s soprogo Urško Bačovnik Janša za 325.000 evrov kupil aprila 2009, ni vpisal v zemljiško knjigo, prav tako ga ni plačal s hipotekarnim posojilom, za katerega bi zastavil omenjeno stanovanje. Iz javno dostopnih dokumentov je celo razvidno, da Janša v več kot dveh letih dejansko še ni začel postopka vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je včeraj pozno popoldne v sporočilu za javnost zatrdil, da tega ni storil, ker "zaradi pomanjkanja časa agenciji ni dostavil podatkov, ki jih ta potrebuje za vpis", obstaja več razlogov za domnevo, da polovičnega lastniškega deleža na stanovanju ni vpisal namenoma.

Prikrivanje lastništva

To bi lahko dokazovali prav podatki v zemljiški knjigi. Na stanovanju na Mesarski cesti je namreč od maja 2009 vpisana le zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Omenjeno pravico sicer vpiše prodajalec po tistem, ko se je s kupcem načelno že dogovoril o poslu, a z njim še ni podpisal pogodbe ali dobil kupnine. Da je Janša oba pogoja izpolnil, nam je včeraj popoldne potrdil Uroš Ivanović, ki je skupaj s soprogo Dejo Ivanović stanovanje prodal Janši. Ivanović je pojasnil, da je Janša kupnino plačal že lani, in to "v roku z nakazilom prek banke". "Pogodbo smo predložili notarju in Dursu," je dodal Ivanović.

Da je Janša lastništvo stanovanja uradnim evidencam dolgo časa prikrival, nakazuje še več dejstev. Po naših podatkih namreč pogodbe o nakupu do včeraj ni predložil zemljiški knjigi, solastništvo trisobnega stanovanja s 45 kvadratnih metrov veliko odprto teraso pa je relativno pozno, šele novembra lani, prijavil komisiji za preprečevanje korupcije.

Argumenti, ki ne držijo vode

Pravzaprav za to, da Janša stanovanja ni vpisal v zemljiško knjigo, ni mogoče najti pametnega razloga. Soseska na Mesarski cesti, ki jo je sredi desetletja zgradil Gradis G, je namreč zemljiškoknjižno urejena, kar dokazujejo številne preknjižbe na tamkajšnjih stanovanjih, ki so bile opravljene v nekaj tednih. Tudi argument, da sta se družini Ivanović in Janša preknjižbi morda izognili, ker bi jima preprodajo stanovanja prepovedoval stanovanjski sklad, ne drži vode. Uroš in Deja Ivanović, nekoč znana kot Deja Doler, rokometašica Krima in državne reprezentance, namreč stanovanja nista kupila od sklada, ampak od Gradisa G.

Navsezadnje je težko razumeti, da Janša za preknjižbo ni imel časa. V času nakupa stanovanja ni več vodil vlade, niti ni prav pogosto sedel v državnozborskih klopeh. Po dostopnih podatkih iz sredine leta 2009 kot opozicijski poslanec ni sodeloval na večini rednih ali izrednih sej državnega zbora ali delovnih teles.

Nova vprašanja za Janšo

Zakaj torej Janez Janša stanovanja ni vpisal v zemljiško knjigo, čeprav za to, kot je sam priznal tudi včeraj, "ni nikakršnih ovir"? Odgovor na to vprašanje se zelo verjetno skriva v financiranju nepremičnine. Janša je tako za polovični delež stanovanja plačal 162.500 evrov. Kot so včeraj pojasnili v SDS, je stanovanje plačal v več obrokih s pomočjo hipotekarnega kredita, ki ga je najel pri banki Sparkasse. "Kredit je bil zavarovan s hipoteko, ki je bila vpisana na njegovo staro stanovanje v Komenskega ulici," so poudarili. "Gospod Janša stanovanja ni kupil z gotovino. Takšne navedbe so popolna izmišljotina," je včeraj zatrdil Uroš Ivanović.

A prava vprašanja se tu šele začnejo. Pojdimo po vrsti. Janša je stanovanje s 86 kvadratnimi metri uporabne površine v Komenskega ulici kupil marca 2005, torej kmalu po tistem, ko je prevzel vodenje vlade. Štiri leta pozneje, julija 2009, ga je pri omenjeni avstrijski banki obremenil s hipoteko v višini 135.000 evrov.

Če gre verjeti Janši, je s tem denarjem poravnal večino kupnine za stanovanje na Mesarski (kje je dobil preostalih 27.500 evrov, za zdaj ni znano). Omenjeno hipoteko je, kot je pojasnil pred časom in ponovno tudi včeraj, aprila 2011 zamenjal za hipoteko na domačiji v Šentilju pri Velenju (polovični lastniški delež naj bi ga stal 150.000 evrov), kamor se je preselil, z dotedanjo lastnico zamenjal stanovanji in razliko med cenama nepremičnin v višini 48.000 plačal s hipotekarnim posojilom. Navedb o prenosu hipotek zemljiška knjiga sicer ne potrjuje, razkriva pa, da je Janša ob zamenjavi nepremičnin zamenjal tudi banko. Na domačiji v Šaleški dolini je tako hipoteko v višini 172.000 evrov vpisala banka Unicredit.

S čim je Janša plačal stanovanje v Komenskega ulici?

A brez odgovora ostaja bržčas ključno vprašanje v zgodbi: kako je Janša financiral nakup svojega prvega ljubljanskega stanovanja v Komenskega ulici? Po podatkih, ki jih je konec leta 2008 predložil protikorupcijski komisiji, tega ni kupil s posojilom. V rubriki "posojila" je namreč Janša takrat prijavil le posojilo, ki ga je za neznane namene najel leta 2003. Višina tega posojila (10 milijonov nekdanjih tolarjev ali slabih 42.000 evrov) še zdaleč ni zadoščala za nakup stanovanja v središču Ljubljane.

Po podatkih Slonep.net je povprečna oglaševana cena kvadratnega metra trisobnega stanovanja v Ljubljani marca 2005, ko je stanovanje prešlo v Janševo last (to je potrdil tudi v prijavi komisiji), znašala 1858 evrov. To posledično pomeni, da bi Janša za stanovanje odštel okrog 160.000 evrov. Pri tem velja še enkrat poudariti, da na stanovanju v Komenskega ulici do leta 2009 ni bilo vpisane nobene hipoteke.

Janši je stanovanje leta 2005 prodal Imos

Morebiti v zgodbi ni nepomemben podatek, kdo je Janši leta 2005 prodal stanovanje v Komenskega ulici. Zemljiška knjiga razkriva, da je to storilo gradbeno podjetje Imos, ki je sosesko zgradilo leto dni prej. Ob tem velja spomniti, da Imos in vlado Janeza Janše povezuje zgodba o gradnji stavbe na Litostrojski cesti, v kateri naj bi po prvotnih načrtih domoval Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Imos pa jo je leta 2007 začel graditi v okviru javno-zasebnega partnerstva z državno družbo DSU.

Na SDS so včeraj pojasnili, da je pogodba o nakupu stanovanja na Mesarski cesti overovljena pri notarju in "da je davek plačan". Za potrdilo o plačilu davka in vpogled v kupoprodajno pogodbo bomo SDS zaprosili v ponedeljek.