Gadafi je prvi voditelj, ki je arabsko pomlad plačal z življenjem. Ob začetku vstaje v z nafto bogati severnoafriški državi se je z vsemi silami uprl sestopu z oblasti in proti ljudem nastopil s silo. Sledili so krvavi dnevi vojne, Gadafi pa se je skril. Na stran ljudstva je stopila tudi mednarodna skupnost, ki je odobrila operacijo za zaščito civilistov.
Devetinšestdesetletni avtoritarni voditelj z najdaljšim stažem, ki je večkrat ponovil, da želi umreti kot mučenik, je bil ubit, ko je med obleganjem Sirte v konvoju vozil poskušal zbežati iz mesta.
Nacionalni prehodni svet pa je včeraj potrdil, da je bil samodržec ubit. "Svetu sporočamo, da je Gadafija ubila roka revolucionarjev," so sporočili. "Gre za zgodovinski trenutek, konec tiranije in diktature. Gadafi je mrtev."
Zajet, ranjen ali mrtev. Libijskih upornikov v večini že osvojene države niso zanimala natančnejša poročila o usodi dolgoletnega voditelja, ampak so si nemudoma dali duška z veseljačenjem in streljanjem v zrak na ulicah Tripolisa, Misrate, Bengazija in drugih mest ter tudi Sirte, ki jim je padla v roke šele včeraj zjutraj.
Smrt v rojstnem kraju
Sirta je bila zadnje zatočišče Moamerja Gadafija, zato so jo njemu zveste sile tudi tako krčevito branile. Njegovo rojstno mesto je postalo tudi kraj njegove smrti, o kateri pa so se ves včerajšnji dan pletle različne zgodbe. Poročevalcu BBC Gabrielu Gatehousu je eno izmed njih izpovedal možakar z zlato pištolo, ki da jo je osebno zaplenil Gadafiju, ko so ga s kovčkom Samsonite izbezali iz neke luknje v Sirti, pri čemer jih je milo prosil, naj ga ne ubijejo. Z njo so se prepletale druge o zajetju v obe nogi ranjenega samodržca, ki je Libiji vladal 42 let, kar naj bi se zgodilo v ostrih spopadih ob Gadafijevem poskusu bega iz Sirte. Nejasne slike z mobilnega telefona so v svet ponesle podobo okrvavljenega možakarja v kaki uniformi, obkroženega z uporniki, uradna potrditev začasnega libijskega nacionalnega sveta o Gadafijevi smrti pa je prišla šele pozno popoldne, ko jo je objavil predsednik libijske prehodne vlade Mahmud Džibril. "Dolgo smo čakali na ta trenutek. Gadafi je mrtev," je na tiskovni konferenci v Tripolisu sporočil Džibril. Podrobnosti niso bile znane, iz agencijskih poročil pa je bilo mogoče razbrati, da so se včeraj zjutraj vneli ostri spopadi za še nekaj stavb v Sirti, ki so jih branili Gadafijevi privrženci. Sredi bojev se je skušal iz tega območja prebiti konvoj vozil, ki pa so ga raketirale Natove sile. Ali je bil v njem Gadafi, sinoči še ni bilo jasno, svet pa so obkrožili posnetki kaosa okoli njegovega trupla, ki so ga nato na strehi nekega avtomobila prepeljali proti Misrati ob vzklikanju množice, da "kri mučenikov ni bila prelita zaman". Na njem je bilo videti, da je bil Gadafi, preden so ga zvlekli na avtomobil, še živ, a očitno hudo ranjen.
Ban: To je konec začetka
"Vau," je bila prva reakcija ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, ko je dobila še nepotrjeno novico o Gadafijevi smrti med svojim obiskom v Afganistanu, pri tej reakciji pa so jo ujele kamere. Svet je tako rekoč soglasno pozdravil smrt nekoč "steklega psa", v letih po enajstem septembru 2001 zaveznika v vojni proti terorizmu, s katerim so mnogi državniki sklepali donosne posle, ter zadnjih osem mesecev diktatorja, ki ni razumel arabske pomladi in jo je skušal na domačih tleh utišati z vojaško silo. "To je konec začetka," je Gadafijevo smrt komentiral generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon ter opozoril, da Libijo čakajo težki časi, v katerem mora zbrati moči za spravo, v državljansko vojno vpletene strani pa morajo najprej odložiti orožje. Skrb je upravičena, saj Libija ni bila razdeljena samo na Gadafijeve privržence in njegove nasprotnike, ampak so razne frakcije med zadnjimi imele do zdaj skupnega sovražnika, katerega smrt družno slavijo. Hkrati pa so si nasproti stali politično agilnejši uporniki iz Bengazija ter vojaško uspešnejši iz Misrate, ki so bili tudi zaslužni za avgustovsko zavzetje Tripolisa.
"Sic transit gloria mundi (Tako mineva slava sveta)," pa je bil komentar Silvia Berlusconija, ki mu je še lani aprila kot gost na srečanju arabskih voditeljev v Sirti poljubljal roko. Ni edini med zahodnimi voditelji, ki jih je Gadafi gostil v svojem šotoru in z njimi izmenjeval darila, zdaj pa pozdravljajo njegovo smrt in skupaj z libijskim ljudstvom proslavljajo zmago. Soglasje sveta, da so se Libijci tudi z Natovo pomočjo osvobodili dolgoletne diktature, je zmotilo le redke, med njimi italijanskega poslanca v evropskem parlamentu Maria Borghezia, ki s svojimi izjavami pogosto vznemirja javnost. Dejal je, da je bil Gadafi "velik voditelj in velik revolucionar", njegov konec, ko "je umrl med bojem, obkrožen z najzvestejšimi privrženci, je nedvomno veličasten".
