Kljub temu v centrih za socialno delo v zadnjem času porasta uporabnikov ne zaznavajo, prav tako se je stanje na območjih, kjer je nenadoma ostalo brez dela veliko ljudi, umirilo, pravi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva.Ob tem opozarja, da so revni tudi tisti, ki so ravno pod pragom za prejemanje pomoči.

Ti si skušajo pomoč poiskati drug je, zato se s stagnacijo prošenj po pomoči v Slovenski Karitas in na Rdečem križu ne morejo pohvaliti. Tam namreč ugotavljajo, da število prosilcev za pomoč še vedno narašča, čedalje več je neplačanih položnic, potreb po hrani, higienskih pripomočkih, šolskih potrebščinah ali pa vključitev v brezplačna letovanja. V oči bode podatek, da se po pomoč k humanitarnim organiza cijam zatekajo tudi družine, v katerih sta oba starša zaposlena.

Po zadnjih podatkih republiškega statističnega urada je bila lani stopnja tveganja revščine 12,7 odstotka, to je za 1,4 odstotne točke več kot leto prej. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živel takšen delež prebivalstva oziroma približno 254.000 oseb. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je znižal s 593 na 587 evrov.

Kaj to pomeni? Na centrih za socialno delo v zadnjem času porasta uporabnikov ne beležijo, prav tako se je stanje na območjih, kjer je naenkrat brez dela ostalo veliko ljudi, umirilo, pravi sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo mag. Darja Kuzmanič Korva. A opozarja, da so revni tudi tisti, ki so ravno pod pragom za prejemanje pomoči. Ti si skušajo pomoč poiskati drugje, zato se s stagnacijo prošenj po pomoči v Slovenski Karitas in na Rdečem križu ne morejo pohvaliti.

Med tistimi, ki pridejo po denarno socialno pomoč na center za socialno delo, je po besedah Kuzmanič-Korvove še vedno vse več starejših ljudi, ki ostajajo sami. Je pa vprašanje, kaj se bo zgodilo po novem letu, ko se bo začela uporabljati nova zakonodaja. Ta sistem transferjev ureja nekoliko drugače, med drugim ima pomembno vlogo pri dodeljevanju pomoči tudi premoženje prosilca, pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. A če se bo prag za denarno socialno pomoč dvignil, bo zunaj sistema ostalo še več ljudi, opozarja Kuzmanič-Korvova.

Ljudi, ki potrebujejo pomoč, je vse več

Takšnega porasta prošenj za pomoč, kot je bil ob začetku krize (Slovenska Karitas je prvo leto zabeležila kar 40-odstotno povišanje prošenj za pomoč), organizacije trenutno ne ugotavljajo. Na Rdečem križu po besedah strokovne delavke za socialno dejavnost Mateje Lamovšek število prosilcev za pomoč še vedno narašča. Čedalje več je neplačanih položnic, potreb po hrani, higienskih pripomočkih, šolskih potrebščinah ali pa vključitev na primer v brezplačna letovanja. Žal bi po njenem težko rekli, da so kje po Sloveniji razmere boljše, ljudi, ki potrebujejo pomoč, je po vsej Sloveniji vse več. Med njihovimi uporabniki je veliko družin z otroki, tudi takih, v katerih sta oba starša zaposlena, ne le brezposelnih. Veliko je tudi samskih starejših.

Podobno opažajo tudi v Slovenski Karitas, nam je povedal predstavnik za odnose z javnostjo Peter Tomažič. Najbolj prizadeti so tisti, ki živijo sami, predvsem starejši. Povprašujejo predvsem po materialni pomoči, v pogovoru z njimi pa odkrijejo tudi druge težave, ki so bodisi vzrok bodisi posledica revščine. Veliko je takih, ki formalno sicer ne spadajo v krog revnih, a zaradi zadolženosti za stanovanja so na primer stroški za šolske potrebščine zanje preveliki. Velikokrat je revščina povezana z boleznimi ali drugimi ovirami. Veliko stisk po njegovem doživljajo ljudje z duševnimi težavami, ki pa nimajo uradne diagnoze. A težave imajo pri zaposlovanju, pri iskanju stanovanja, pri odnosih z ljudmi.

Ljudem je zmanjkalo tudi prihrankov, ki so jih hranili za hude čase, pravi Tomažič. "Poskušamo jim pomagati, kako naj svoje težave rešijo. Začnemo skupaj, ponudimo jim hrano, a denarja nimamo na pretek. Zato jim pri plačilu položnic lahko pomagamo tudi tako, da se dogovorimo za odlog, za obročno odplačevanje dolga in podobno."


Brez socialnih transferjev bi bilo revnih veliko več

Vrnimo se k uradnim podatkom, ki kažejo, kako ljudje v Sloveniji živijo. Kot so sporočili s Statističnega urada RS, je letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 7042 evrov, razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2010 vsaj 1232 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine, dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 880 evrov na mesec.

Če v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se po besedah zaposlenih v statističnem uradu stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2 odstotka, pri osebah, starejših od 64 let, pa 32,1 odstotka. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 39,9 odstotka. Višja bi bila pri vseh starostnih skupinah, najvišja pa pri osebah, starejših od 64 let; pri teh bi se povzpela na 88,4 odstotka. "Ti podatki kažejo, da so vse oblike socialnih transferjev, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine," še ugotavljajo v uradu.