Gre za prvo, do zdaj znano finančno transakcijo, ki bi lahko propadlo gradbeno podjetje Hilde Tovšak neposredno povezovala z nekdanjimi vodilnimi v slovenskem Hypu. Ta je Vegrad v njegovih zlatih časih na veliko financirala. Spomnimo, tik pred stečajem 2010 je bil velenjski gradbinec do Hypa izpostavljen za okoli 300 milijonov evrov, pri čemer so največji delež predstavljali posli s Hypo Leasingom.

Ključ do Vegradove uganke: Immo Invest Fund AG

Kot smo že pred časom razkrili v Dnevniku, so kriminalisti v preiskavi Vegradovih poslov z off-shore podjetji pridobili izjavo o dejanskem lastniku družbe Immo Invest Fund AG. Iz nje naj bi bilo razvidno, da imajo v njej četrtinske deleže bivši predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank Slovenija Božidar Špan, njegov naslednik Anton Romih, nekdanji direktor Hypo Leasinga Andrej Potočnik in nekdanji prvi mož Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak. Če torej ugotovitve kriminalistov držijo, to posledično pomeni, da so našteti od Vegrada neposredno prejeli 2,4 milijona evrov. Čeprav gre v primerjavi s približno 40 milijoni evrov, ki jih je Vegrad med letoma 2005 in 2007 nakazal v Liechtenstein, za relativno majhno vsoto, je prav lastništvo družbe Immo Invest Fund AG ključ do rešitve uganke, kdo je bil dejanski prejemnik denarja iz Vegrada.

Z omenjenim liechtensteinskim podjetjem je bilo namreč poslovno in finančno tesno povezano tudi panamsko podjetje Enjuan Management Corp. Temu je Vegrad avgusta 2007 za 80-odstotni delež v podjetju Gina, ki ima v lasti zemljišča za gradnjo študentskih domov za Bežigradom, nakazal 22 milijonov evrov. Uradni skrbnik družbe Immo Invest Fund AG, odvetnik Gerold Hoop iz Vaduza, pa je v tej vlogi nastopal pri vseh off-shore podjetjih, ki so od Vegrada prejela denar za nakupe zemljišč, projektnih podjetij in provizije.

Medtem ko Špan, Romih in Oblak izjav ne dajejo, je Potočnik včeraj zatrdil, da "nikoli ni bil lastnik podjetja Immo Invest Fund AG". Kljub temu naj bi kriminalisti razpolagali s podatkom, da naj bi Potočnik in Romih z računa omenjenega liechtensteinskega podjetja dvignila 150.000 evrov.

Nakazilo "pokrili" s preprodajo podjetja

Vegrad in Immo Invest Fund AG sta sicer 2,4-milijonsko transakcijo "pokrila" na enak način kot pri preostalih Vegradovih projektih - s preprodajo projektnega podjetja. Tako je velenjski gradbinec julija 2007 v Liechtenstein uradno nakazal 2,4 milijona evrov za nakup podjetja KPN Investiranje, ki se je kasneje preimenovalo v Vegrad-In.

Pri tem velja opozoriti na podatek, da je le dva meseca prej Immo Invest Fund za isto podjetje odštel le slabih 11.000 evrov (prodala ga je družba Aktiva Saldo). Iz dostopnih podatkov ni mogoče ugotoviti, zakaj se je vrednost podjetja v dveh mesecih povečala za več kot dvestokrat. Edina možna razlaga je zaveza prodajalca, da bo kupcu na računu podjetja pustil skoraj 2,4 milijona evrov, a tega, ali so v družbi Immo Invest Fund AG ta pogoj izpolnili, ni mogoče preveriti. Res pa je, da je v začetku julija 2007 podjetje KPN Investiranje s Hypo Leasingom sklenilo pogodbo o finančnem lizingu v višini približno 5,7 milijona evrov.

Ta se je nanašala na 45.000 kvadratnih metrov gozda in travnika v Trzinu, ki ga je Hypo Leasing aprila 2006 kupil od podjetja Class I Nestla Aljančiča. A tudi iz zemljiške knjige je razvidno, da KPN Investiranje v času, ko ga je kupoval Vegrad, ni bil lastnik omenjenega zemljišča. Ravno nasprotno, Vegrad je hkrati z nakupom podjetja na svoja pleča prevzel tudi 5,7 milijona evrov vredno lizinško pogodbo.

Drago odplačevali zemljišče, ki ga niso potrebovali

Zgodba pa se tu še zdaleč ne konča. Tudi štiri leta po nakupu podjetja namreč še vedno ni jasno, zakaj je Vegrad ob vseh projektih sploh potreboval nezazidljivo zemljišče v Trzinu. "Za nakup zemljišča v Trzinu smo se odločili, ker smo podobno kot pri nekaterih drugih projektih želeli spremeniti prostorski načrt, na njem graditi in ga kasneje prodati," nam je pojasnil nekdanji Vegradov izvršni direktor Matej Košič. Ko pa smo z njegovimi besedami seznanili župana Trzina Toneta Peršaka, pa se je ta začudil in nam pojasnil, da z Vegradovimi željami o spremembi prostorskega načrta sploh ni bil seznanjen. "Iz Vegrada me na to temo niso nikoli kontaktirali," je poudaril Peršak.

Kljub temu Košič trdi, da "župan spremembi namembnosti, ki bi jo morala urediti Tovšakova, ni kazal naklonjenosti, zato ni prišlo do uradne pobude o spremembi prostorskega načrta". A Peršak je poudaril, da je že nekdanji lastnik zemljišča, podjetje Claas I, računal, da bo na njem možna gradnja za komercialne namene. "S tem se nismo strinjali, temveč smo sprejeli ureditveni načrt, po katerem je bilo zemljišče namenjeno za športnorekreacijski park, prostor zanj pa se je po zadnji spremembi načrta zmanjšal za polovico," nam je razložil. O tem, kako je Vegrad zemljišče preplačal, pišemo v okvirju.

primoz.cirman@dnevnik.si, sebastjan.morozov@dnevnik.si