Ta je v javnosti požel precej nasprotovanja. Najbolj sporen del predloga je predstavljala možnost ukinitve dostopa do spleta za domnevne kršitelje avtorskih pravic. Sporazum se je namreč na več mestih implicitno ali eksplicitno nanašal na francoski zakon o zaščiti avtorskih pravic na spletu, tako imenovani zakon Hadopi, ki vsebuje pravilo treh udarcev (three strikes rule). To pravilo ponudniku spletnih storitev omogoča, da po dveh opozorilih v tretjem koraku domnevnemu kršitelju avtorskih pravic za nekaj mesecev ukine dostop do spleta.
Poleg tega, da so po mnenju francoske civilne iniciative La Quadrature du Net države obšle proces demokratičnega odločanja, iniciativa tudi opozarja, da pravilo omogoča uvedbo kazenskih sankcij, ne da bi bili domnevni kršitelji deležni sodnega procesa. Obenem je kršitelje avtorskih pravic mogoče loviti le s popolnim nadzorom vseh aktivnosti na spletu, kar pomeni, da bi ponudniki spletnih storitev neselektivno nadzorovali vse dejavnosti svojih uporabnikov na spletu. To pa pomeni poseg v osnovno človekovo pravico do zasebnosti.
"Zasebnost v razpravi o zaščiti avtorskih pravic ni drobna opomba," ob tem opozarja podpredsednik evropskega parlamenta Stavros Lambrinidis. Hkrati poudarja, da niti "za preprečevanje mednarodne in za našo družbo morda najbolj nevarne grožnje terorizma policija ne sme slediti vsem uporabnikom na spletu in vohuniti za njimi, ampak mora spoštovati določene postopke, imeti mora osumljence in sodne naloge za sledenje. Zasebna podjetja pa za zasebne interese, ki so sicer ekonomsko pomembni, vendar ne gre za življenja, zahtevajo, da jim damo pooblastila, ki jih nima niti policija v boju proti terorizmu. To enostavno ni razumno". Prav zato se je po Lambrinidisovih besedah evropski parlament v resoluciji o sporazumu ACTA zavzel za izključitev vseh dvoumnih določil, ki bi lahko omejila dostop uporabnikov do spleta zaradi domnevne kršitve intelektualnih pravic. Predvsem pa so se poslanci želeli izogniti tako imenovanemu pranju zakonodaje, kar pomeni, da bi ACTA predstavljala zadnja vrata za vpeljevanje nove zakonodaje o avtorskih pravicah v EU. "Namesto da bi vsako državo članico posebej prepričali o novem zakonu, bi lahko našli neko tretjo državo podpisnico sporazuma, tam dosegli sprejem novega zakona, nato pa bi se morale temu zakonu prilagoditi vse ostale podpisnice," pojasnjuje Lambrinidis. Po njegovih besedah je poslancem komisija zagotovila, da zadnji osnutek ACTA tega ne dovoljuje več. Ker pa gre za pravno zelo dvoumno in zapleteno besedilo, je Lambrinidis poudaril, da nas pred takšnim scenarijem varuje tudi zdaj vzpostavljeno krovno razumevanje, da v evropski zakonodaji ni mogoče uporabiti ničesar, kar bi presegalo obstoječa, eksplicitno zapisana določila evropskih predpisov.
Prav tako po njegovih besedah komisija zagotavlja, da EU na svojem ozemlju ni treba zaščititi zakona druge podpisnice pogodbe, ampak so njene obveznosti omejene na obstoječe evropske zakone. Trenutno sicer EU nima enotne zakonodaje na področju zaščite avtorskih pravic, je pa komisija predlog takšne direktive napovedala.
Vendar kljub Lambrinidisovim zagotovilom, da zadnja različica dogovora ACTA, ki jo je videl, ne vsebuje več spornih določil, ampak govori le o tem, da morajo podpisnice dogovora podpirati druga drugo pri uveljavljanju sprejetih nacionalnih zakonodaj, nedavno razkriti skrivni pogovori med lastniki intelektualnih pravic in ponudniki spletnih storitev, v katerih je sodelovala tudi komisija, dokazujejo, da industrija vztraja v spornih predlogih. Lambrinidis sicer ni vedel, ali so ti pogovori povezani s sporazumom ACTA, je pa dejal, da je komisija, potem ko sta s poslansko kolegico nanjo naslovila poslansko vprašanje o skrivnih pogovorih, pred dobrimi tremi meseci oznanila, da jih prekinja, saj so nekateri sodelujoči začeli izražati resne pomisleke o obliki in izidu pogajanj. Sporazum ACTA morata za njegovo uveljavitev sedaj potrditi evropski parlament in svet EU, ki ga sestavljajo pristojni nacionalni ministri. Evropski akademiki so obe telesi že januarja pozvali, naj tega ne storita, dokler ne bodo popolnoma razčiščene vse omenjene skrbi.
