Banka Slovenije: Ukrep ne bo omilil problema
Predstavniki gospodarstva, združeni v pet zbornic, so ministrstvu za finance že posredovali predlog sprememb za racionalizacijo ukrepa, s katerim je ministrstvo želelo urediti plačilno nedisciplino. Da ukrep obveznega večstranskega pobota ne bo rešil težav, menijo tudi v Banki Slovenije, kjer ukrep imenujejo "denarni nadomestek". "Večstranski poboti omogočajo podjetjem nekoliko skrčiti obseg terjatev in obveznosti, ne da bi za to uporabljali denarna sredstva," pojasnjuje centralni bankirji pod vodstvom Marka Kranjca.
Problem je v prezadolženosti podjetij glede na razpoložljiv kapital in posledično pomanjkanje sredstev za tekoče poslovanje, pravijo in dodajajo, da tega problema obvezni večstranski pobot "ne bo omilil". Po njihovem mnenju pa prijava obveznosti v pobot zaradi relativno majhnega obsega uspešno rešenih pobotov v razmerju do obveznosti podjetij na razpoložljivost sredstev za poslovanje oziroma likvidnost podjetij ne vpliva pomembno.
"Plačilo s pobotom postaja hit"
Ravno nasprotne so prve izkušnje podjetij. "Kupci, ki so plačevali redno, zdaj zadržujejo plačila, ker čakajo na obvezni pobot. Prav tako nas naši 'bivši dobri plačniki' zdaj prijavljajo še v neobvezne elektronske kompenzacije, kar močno občutimo pri naši dnevni likvidnosti," izkušnja Ljubljanskih mlekarn zanika pričakovanja centralnih bankirjev. V družbi, ki jo vodi Cvetana Rijavec, opažajo poslabšanje likvidnostne situacije v povezavi z obveznim večstranskim pobotom. "Lahko bi rekli, da poskus plačila z večstranskim pobotom zdaj postaja hit, denarni tok pa se še bolj upočasnjuje," je pojasnila Alenka Borovnik, vodja finančne službe v Ljubljanskih mlekarnah.
Pritiskov na podaljševanje plačilnih rokov za zdaj ne zaznavajo, a omenjeno naj bi se dogajalo ravno v živilskopredelovalnih podjetjih. Ta kupujejo surovine od domačih kmetov, zadrug ali v tujini, prodajajo pa trgovcem in javnim ustanovam, kot so vrtci, šole, bolnice. Trgovci naj bi roke že začeli podaljševati na 120 dni, v primeru hitrejšega plačila pa zahtevali popuste. Javne ustanove imajo po zakonu za plačilo 30 dni časa. Poleg tega, da rok uporabe živilskih izdelkov, kot so mlečni izdelki in izdelki iz žit, načeloma ne dosega štirih mesecev, ta živilskopredelovalna podjetja svojih obveznosti do kmetov in zadrug tudi ne morejo prijaviti v pobot, medtem ko njihovi kupci svoje obveznosti lahko. Da so prejeli zahteve po podaljšanju plačilnih rokov, so nam tako potrdili v Žitu, a hkrati dodali, da so po dogovoru pogoji kljub vsemu ostali nespremenjeni. So pa tudi sami po uvedbi večstranskih pobotov zasledili določene plačnike, ki so doslej obveznosti poravnavali v dogovorjenih rokih, poslej pa jih bodo prijavljali v pobot. Šele po pobotu bodo poravnali morebitne neporavnane obveznosti, pojasnjujejo v Žitu. V Drogi Kolinski nasprotno niso opazili ne zmanjšanja likvidnosti ne podaljševanja plačilnih rokov.
Gospodarstvo Križaničevim: Racionalizirajte obvezni pobot in črtajte 120 dni
Predstavniki gospodarske, obrtne in trgovinske zbornice ter zbornic računovodskih servisov in davčnih svetovalcev so ministrstvu za finance Franca Križaniča poslali predlog izboljšav sistema obveznega večstranskega pobota in samega zakona, ki ureja plačilno nedisciplino. Predlagajo omejitev zneska, ki ga je treba objaviti v pobot, na 420 evrov, maksimalni plačilni rok, ki ga zakon omejuje na največ 120 dni, pa naj se črta. Želijo tudi, da se Davčni upravi RS (Durs) onemogoči zahtevo po izvzemanju določenih prijavljenih obveznosti iz pobota, saj to ostale upnike postavlja v neenak položaj, hkrati pa to ni povezano z reševanjem zamud pri plačilih v trgovinskih poslih. Želijo tudi konkretno določitev inšpektorskih organov in vključitev podjetij v prisilni poravnavi. Ti v postopku poravnave poslujejo naprej, zato njihove obveznosti iz pobota ne morejo biti izvzete, meni gospodarstvo. Po naših informacijah, je finančno ministrstvo pristalo na zahtevo po določitvi presečnega datuma, ki bo določal, katere obveznosti se morajo vključiti v obvezni pobot, vse ostale pripombe pa "bodo preučili".
katja.svensek@dnevnik.si
