V uvodu je šef slovenske diplomacije priznal, da je dogajanje minulih tednov zagotovo predstavljalo presenečenje za Evropsko unijo, kar bi lahko morda pripisali odsotnosti političnega dialoga s temi državami. Minister je ugotavljal, da imajo vsa ta ljudska vrenja vendarle tudi precej skupnih elementov. V vseh državah, kjer se zdaj dogajajo, obstajajo diktature in dolgoletna izredna stanja. Tudi zahteve demonstrantov so iste: demokracija, želja po pravici in boljšem življenju. Režimom in mednarodni skupnosti se je zgodilo presenečenje. Zdaj obstaja različna stopnja bojazni, kakšen bo rezultat volitev v Egiptu. "Fokusirati se je treba na proces, ne pa na rezultat volitev," je aktualno vzdušje med evropskimi zunanji ministri strnil Žbogar in omenil, da se v Bruslju razmišlja o nekem novem Marshalovem načrtu za ta del sveta oziroma za partnerstvo pri preobrazbi.

Filozof Slavoj Žižek je v lucidnem nastopu dejal, da se je v arabskem svetu zgodilo to, o čemer je Evropa sanjala že desetletja. Zgodil se je čudež, ki daje upanje vsem potlačenim. Nauk je sledeč: "Tisti, ki nam vladajo, nam lahko vladajo samo z našim tihim privoljenjem," je dejal Žižek. In vendar je na Zahodu čutiti nelagodje. Do njega po Žižkovi oceni prihaja zaradi avtentičnosti dogodkov. Sekularna volja je v arabskih državah še kako živa. Za prihodnost teh držav je ključna levica. Če se ne bo uspela oblikovati močna levica, bodo te države soočene s podobnimi razmerami, kot jih trenutno lahko vidimo v Evropi. Po njegovih besedah obstajata dve nevarnosti: revolucije bi bile lahko ukradene oziroma liberalno-državni kapitalizem ne bo deloval.

Slovensko stališče do egiptovske revolucije nikogar v arabskem svetu ni zanimalo, je v uvodu povedal Dnevnikov kolumnist Ervin Hladnik-Milharčič. "Zdaj je čas, ko lahko Slovenija kot nepopisan list vstopi v ta prazen prostor in se predstavi." Za marec načrtovano predstavitev slovenske kulture in koncert 130-članskega simfoničnega orkestra v Kairu, ki sta bila po revoluciji odpovedana, bi bilo treba po Milharčičevem mnenju realizirati. "Zdaj je treba vzeti največjo slovensko zastavo in oditi v Kairo," je pristavil. Egipčani bodo takšno gesto dobro sprejeli. Sicer pa je Milharčič poudaril, da se Muslimanske bratovščine ne gre bati. Revolucijo so namreč vodili mladi, ki so se namesto z branjem Korana raje ukvarjali s pisanjem političnih blogov. "Nimamo opraviti z neumno družbo. Takoj ko je padel Mubarak, so nehali kričati gesla svobode in demokracije. Na ceste so prišli sindikati, ki so začeli zahtevati, naj tisti, ki so nagrabili denar, izginejo."

"To, kar se dogaja na Bližnjem vzhodu, ni naključje," je med svojo predstavitvijo povedal Primož Šterbenc. Dogajanje je pojasnjeval s strukturalno teorijo mednarodnih odnosov, kjer obstaja dominantno jedro, ki izkorišča periferijo. Zahod se je arabskega sveta tako lotil s politično fragmentacijo, uvajanjem ekonomske monokulturnosti, prav tako pa tudi s tesnimi povezavami Zahodnih in arabskih elit. Ob tem je še opozoril, da se na Zahodu zdaj dogaja boj za interpretacijo dogajanja. Po Šterbenčevem prepričanju poleg političnih elementov ljudskih vstaj ne gre pozabiti tudi ekonomskih. "Gre za boj proti tiraniji in diktatorjem, ki so s svojo represijo izvajali neoliberalne reforme."