Zdravstveno nego naj plača zavarovalnica
Sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom v zdravstvu za letošnje leto zavezuje ministrstvo za zdravje, za delo, zdravstveno zavarovalnico in socialne zavode, da oblikujejo nova merila za celovito razvrščanje uporabnikov v kategorije zdravstvene nege, pojasnjuje predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije mag. Boris Koprivnikar, in sicer tako, dodaja, da bodo zajete vse dejavnosti zdravstvene nege, saj jih je bistveno več, kot jih trenutno priznava ZZZS.
Koprivnikar razliko med storitvami, ki jih priznava ZZZS v domovih za starejše in v negovalnih bolnišnicah ponazarja s primerom. V domovih so po njegovem priznani samo medicinsko tehnični posegi, torej to, da nekomu daš zdravilo, injekcijo. V negovalni bolnici pa zavarovalnica plača celostno skrb za potrebe bolnika. "Mi menimo, da mora biti zdravstvena nega nekaj, kar zavarovalnica plača. Oskrbo, kamor spada hrana, stanovanje, socialne aktivnosti, pa naj plača stanovalec sam, čeprav v negovalnih bolnišnicah tudi to plača zavarovalnica."
Med domovi in negovalnimi bolnicami so velike razlike
V ZZZS pričakujejo, da bo takšne nesporazume rešil zakon o dolgotrajni oskrbi. Kdo plača kaj, je natančno zapisano v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v zakonu o socialnem varstvu in teh določil, pravijo, nikoli niso kršili. "Predstavniki socialnih zavodov pa so ves čas vršili pritisk na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja in to tudi mimo meril, o katerih so se njihovi predstavniki dogovorili s predstavniki ZZZS in ministrstva za zdravje ob sklepanju vsakoletnega splošnega dogovora. Na te pritiske ZZZS ni hotel in ni mogel pristati," pojasnjujejo.
"ZZZS tudi ni hotel privoliti v sicer neizrečena, a vseskozi prisotna razmišljanja, da je vsak varovanec že zaradi bivanja v socialnem zavodu in ne glede na zdravstvene potrebe upravičen do zdravstvene nege na račun ZZZS, še manj pa, da bi te potrebe ugotovil in predpisal osebni zdravnik pacienta." Da bi to dilemo razjasnili, je ZZZS že večkrat predlagal predstavnikom socialnih zavodov, da skupaj pripravijo seznam zdravstvenih storitev, ki sodijo v zdravstveno nego in v obveznost financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, a so bili vsi takšni poskusi po njihovem neuspešni.
Zdravstvena nega v socialnih zavodih je, pravijo v ZZZS, določena oblika prehodne ali dolgotrajne oskrbe, katere cilj je zagotoviti zavarovani osebi pomoč druge osebe pri opravljanju temeljnih vsakodnevnih dejavnosti. V bolnišnici pa je podaljšano bolnišnično zdravljenje stanje po akutni obravnavi, ko je še potreben zdravniški in zdravstveno negovalni nadzor pacienta, kar je vedno kratkotrajno. Razlika je v naravi dela, ki je pogojena z drugačno organizacijo dela, standardi, zahtevanimi, kadri, opremo... Socialnovarstveni zavodi torej niso namenjeni diagnostiki in zdravljenju, to po presoji osebnega ali napotnega zdravnika opravijo v ambulantah, bolnišnicah, zdraviliščih, klinikah in inštitutih, še dodajajo v ZZZS.
