Sedanji sistem študentskega dela ščiti privilegirane, meni predsednik Kluba evropskih študentov Jan Škoberne. Privilegirane v sedanjem sistemu so predvsem študentske organizacije, ki svoje proračune polnijo iz fiksnih prihodkov, iz koncesijskih dajatev, vendar tak sistem, poudarja, ne obstaja nikjer drugje v Evropi. "Povsod je študentsko organiziranje prostovoljno delo. Slovenci smo v tem unikaten primer."

S spremembami zakona o malem delu bo, napoveduje profesor Janez Šušteršič na podlagi narejene raziskave, obseg študentskega dela padel vsaj za tretjino, na študentskih servisih napovedujejo kar desetkratno znižanje. To pa bo neposredno zmanjšalo višino sredstev, ki jih iz tega naslova za svoje delovanje prejmejo študentske organizacije. Od 14-odstotne koncesijske dajatve namreč študentske organizacije sedaj dobijo dobrih 15 milijonov. Poleg tega novi zakon za študentske organizacije predvideva še 10 odstotkov manj denarja, kot ga dobijo sedaj. Če zdaj prejemajo skoraj 40 odstotkov te koncesijske dajatve, bi je po novem dobile slabih 30 odstotkov.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) zato izpostavlja določene poudarke zakona, ki bi poslabšali položaj študentov, tisti del dejstev, ki bi se za študente izboljšal z zakonom o malem delu, pa zamolčijo, saj bi s tem lahko ogrozili svoje parcialne interese, ki jih poskušajo ohraniti. Študentom tako namerno ne prikazujejo celotne slike, zato množice ne razumejo situacije, pravi Škoberne.

Podobnega mnenja je tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, ki je nedavno poudaril, da na podlagi odziva študentov na Škisovi tržnici, ko so njega in premierja Boruta Pahorja izžvižgali, sklepa, da "večina zakona sploh ni prebrala". Ob tem je Svetlik dodal, da ga skrbi vztrajanje ŠOS pri njihovih zahtevah, saj so "v zakon že vključili skoraj vse spremembe, ki so jih študenti predlagali, obravnavani so celo v ločenem delu zakona in posebej", ne pristajajo le na zahtevo, da so študenti in dijaki urejeni v ločenem zakonu. Ker na ministrstvu na njihovo zahtevo, da bi bila celotna študentska problematika urejena v ločenem zakonu, niso pristali, so študentski predstavniki za sredo napovedali demonstracije.

Zavračanje socialnega dialoga, kot to počne ŠOS, in pozivanje k demonstracijam pa sta ultimat, pravi Škoberne. "Lažje kot pristopiti k vsebinskih pogajanjem je namreč reči "gremo na proteste", masa na ulicah zagotovo naredi svoje. Z ulično demokracijo in ob dejstvu, da ŠOS študentom ne prikazuje celotne slike, ne predstavlja vseh vidikov zakona, pa se da uresničiti tudi parcialne interese," meni Škoberne.

Koncept novih predlogov zakonov, ki zadevajo študente, zakona o malem delu in zakona o štipendiranju, pravi Škoberne, je sicer ukinitev štipendij na račun mladoletnih dijakov, ker lahko do takrat zanj poskrbijo starši, odvzeti denar pa bodo nadomestili s socialnim transferjem, ki je vezan na družino. A ko človek dopolni 18 let, dobi štipendijo, ki je v osnovi višja, kot je bila doslej, skupaj z malim delom pa nato posameznik zasluži toliko, da je lahko med študijem samostojen. "Če vse skupaj seštejemo - vzemimo povprečno mesečno štipendijo okoli 400 evrov, z malim delom pa bi posameznik lahko zaslužil še med 4000 in 6000 evri na leto - bi človek skorajda že mogel preživeti," pravi Škoberne.