Za temi vrati ostaja poraženec volitev, drugouvrščeni laburistični premier Gordon Brown, čeprav zmagovalec volitev, konservativni vodja David Cameron, pravi, da so laburisti izgubili mandat za vladanje, vodja tretjeuvrščenih liberalnih demokratov Nick Clegg pa, da ima Cameron prvi moralno pravico, da poskusi ustanoviti vlado.

Zmaga konservativcev

Obešeni ali viseči parlament, ki ga ni bilo že od leta 1974, kot Britanci (na samo za njih značilen način) rečejo parlamentu, v katerem nobena stranka nima absolutne večine, ni presenetljiv izid volitev. Čeprav je za liberalne demokrate, katerih vodja Clegg je bil zvezda letošnje kampanje, glasovalo več Britancev kot kdaj prej, so dobili manj poslancev kot na prejšnjih volitvah. Čeprav so dobili samo približno sedem odstotkov manj glasov kot laburisti, bodo liberalni demokrati v novem parlamentu imeli samo eno petino števila laburističnih poslancev. Ironija večinskega volilnega sistema se kaže tudi v tem, da konservativci niso dobili absolutne večine, čeprav je zanje volilo več volilcev kot za zmagovite laburiste na volitvah leta 2005, pa so ti dobili večino 62 poslanskih sedežev.

Po končnem izidu volitev so konservativci v bitki za 650 poslanskih sedežev dobili 306 sedežev - 97 več, kot so jih imeli, in 20 premalo za absolutno večino (10.466,276 oziroma 36,1 odstotka volilcev) - laburisti 258 - 91 manj (8.431,224 oziroma 29,1 odstotka) - in liberalni demokrati 57 - pet manj (6.636,297 oziroma 22,9 odstotka). Manjkata samo izida iz dveh volilnih okrožij. Druge stranke so dobile 28 sedežev, med njimi pa so prvič v zgodovini tudi Zeleni, ki so osvojili en, prvi poslanski sedež.

Zvezda volitev ni zašla

Potem ko se je Brown včeraj vkopal na Downing Streetu 10 in so se vsi, od politikov in medijev do navadnih ljudi, spraševali, kaj pa zdaj, se je prvi od velikih treh oglasil Clegg z zelo jasnim sporočilom, da mu morala narekuje, da se bo o sodelovanju najprej pogovarjal z zmagovalcem Cameronom.

Kmalu se je pred Downing streetom 10 pojavil Brown in precej pompozno rekel, da spoštuje to Cleggovo odločitev, dodal pa, da se je tudi sam - če se iz pogovorov Camerona in Clegga ne bo nič izcimilo - s Cleggom pripravljen pogovarjati o koalicijski vladi. Drugega mu ni preostalo, čeprav ima po tradiciji (ker Britanija nima pisne ustave) v primeru obešenega parlamenta premier prvi pravico, da poskusi ustanoviti koalicijsko vlado. Brown je Cleggu jasno namignil, da je tudi sam za odpravo večinskega volilnega sistema, kar je bil ves čas kampanje eden izmed dveh glavnih Cleggovih koalicijskih pogojev (drugi je bil, vsaj kar se tiče koalicije z laburisti, Brownov odhod s scene). Brown je dajal občutek, da bi naredil vse za to, da bi ostal na oblasti. Ponujal je celo referendum o spremembi volilnega sistema.

Cameronovo presenečenje

Za politični šok pa je potem poskrbel David Cameron, ki je presenetil vse, ko je na Clegga naslovil "veliko, odprto in znatno ponudbo za sodelovanje v vladi". Jasno je povedal, da bi se raje kot za manjšinsko konservativno vlado odločil "za močnejšo, stabilnejšo in bolj sodelujočo vlado, kot je manjšinska". Čeprav ni omenjal koalicije, je Cleggu ponujal natanko to. Govoril je o nujnosti politične reforme, ni pa omenjal odprave večinskega volilnega sistema, čemur so konservativci do zdaj vedno najodločneje nasprotovali, zdaj pa je namignil na možnost popuščanja tudi pri tem. Številni mislijo, da gre za Cameronovo ponudbo, ki je Clegg ne more zavrniti. Njuno srečanje je bilo predvideno že za sinoči. Če bi se pogodila, bi njuna koalicija imela solidno večino v parlamentu. Zdi se, da so Brownovi dnevi na Downing Streetu 10 šteti.