Dnevnik.si- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Spomenik Franceta Prešerna v Vrbi. (Foto: Primož Knez)
- Oglas
Prešernov smenj v Kranju je vrata odprl ob 9. uri. Po ulicah starega Kranja se bodo sprehajali igralci in člani folklornih skupin v oblačilih iz 19. stoletja. Na stojnicah z obrtjo se bo predstavilo več kot 50 razstavljavcev.
Ministrica Majda Širca ob prazniku obiskala Prešernovo mesto
Ministrica za kulturo Majda Širca je v spremstvu kranjskega župana Damijana Perneta ob 9.30 na grob pesnika Franceta Prešerna v Kranju položila venec, ob 10. uri pa je v prostorih kranjske izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) odprla razstavo Kranjska lončenina - polna vina.
Kot je ob odprtju razstave povedal direktor kranjske izpostave ZVKDS Miloš Ekar, vidijo obisk ministrice med drugim tudi kot pomoč pri promociji svojega dela. Na prvi pogled majhno razstavo so pripravili hitro in ob skromnem vložku 5000 evrov, pri čemer sta jim finančno pomagala Zavod za turizem Kranj in Mestna občina Kranj. Vse to po Ekarjevem mnenju dokazuje, da se da z malo dobre volje marsikaj postoriti.
Tudi ministrica Širca se je strinjala, da rezultati arheoloških izkopavanj premalokrat dosežejo širšo javnost, sama pa se je odprtja udeležila ne le v povezavi s kulturnim praznikom, ampak tudi ker "rada stika po muzejskih trgovinicah". Replike najdene ponesrečene kranjske lončevine so namreč na prodaj v prostorih Zavoda za turizem Kranj, kar Širca pozdravlja, saj tovrstni ukrepi po njenem mnenju vodijo v realizacijo naše dediščine in podaljševanje življenja arheološkim najdbam.
Na razstavi so predstavljena arheološka izkopavanja keramične delavnice iz 16. stoletja v Kranju, kjer so lani v notranjosti stavbe na Tomšičevi 42 odkrili ostanke dveh odpadnih lončarskih jam z gradivom. Ta najdba se z ostanki peči, ki je bila ob stavbi odkrita že leta 2006, povezuje v celoten kontekst lončarske delavnice. Slovite "kranjske kupice" je sicer v opisu Kranja v svoji Slavi vojvodine Kranjske omenjal že Janez Vajkard Valvasor.
Odprtje razstave je s svojim obiskom popestril tudi letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada Andrej Rozman Roza, ki je predstavil pet posodobljenih pesmi na temo kupic in vina ter interpretiral še posodobljeno verzijo Prešernovega Povodnega moža. Kot je ob koncu razkril Ekar, sta z Rozmanom sicer že sodelovala leta 1976 pri arheoloških izkopavanjih, kjer se je Roza izkazal z najdbo zlatnika.
Ob 14.30 bo Širca sprejela letošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada. Nagrade so podelili na državni proslavi v nedeljo, na predvečer praznika, v Cankarjevem domu. Ob številnih prireditvah bo posebno mesto zavzemala osrednja slovesnost v Prešernovi Vrbi, ki se je bo prav tako udeležila ministrica za kulturo.
Na Prešernovem trgu recital pesnikovih del v izvedbi igralcev
Člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije bodo točno opoldne na ljubljanskem Prešernovem trgu s poezijo počastili današnji kulturni praznik. Recital s Prešernovo Zdravljico bo pričel dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana Polde Bibič, ki mu bodo s svojimi interpretacijami Prešernovih del sledili še drugi poklicni dramski igralci.
Med drugim bodo nastopili Jožica Avbelj, Iva Zupančič, Maruša G. Oblak, Iztok Jereb, Janko Petrovec, Karel Brišnik, Alenka Pirjevec, Maja Sever in Bojan Maroševič. Organizatorji pričakujemo dvajset nastopajočih, ki bodo oblikovali približno uro in pol dolg program. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ob 12. uri bo zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković.
Letos je medijski pokrovitelj recitala Radio Slovenija. Združenje dramskih umetnikov želi z radijskim prenosom ponesti Prešernovo pesem po vsej Sloveniji in z umetniško besedo razveseliti tudi rojake v zamejstvu in po svetu.
Prireditev se je pričela kot protest in delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije ter zoper namene nekdanjih politikov, da na območju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže. Danes je ta prireditev ulično gledališče, praznik slovenske besede na prostem, so zapisali v združenju.
Na Prevaljah kulturni dan malo drugače
Na Prevaljah danes ponovno organizirajo nekoliko drugačno prireditev, kot bi jo pričakovali na dan slovenskega kulturnega praznika. Na že 11. Kulturnem šoku se bodo v igranju malega nogometa pomerile različne ekipe, svoje nogometno znanje pa bo na Prevaljah pokazala tudi slovenska ženska nogometna reprezentanca.
Prireditev se v prevaljski športni dvorani začne ob 12. uri, poleg slovenske ženske nogometne reprezentance pa so napovedane še ekipe direktorjev, novinarjev, duhovnikov, odvetnikov, policistov, politikov in ekipa Coca Cola.
V Vrbi poklon pesniku pred Prešernovo hišo
Ministrica za kulturo Majda Širca je ob kulturnem prazniku obiskala Prešernovo vas Vrbo, kjer je bila poleg ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča osrednja govornica na tamkajšnji slovesnosti pred pesnikovo rojstno hišo. Prisluhnilo jima je preko 1000 ljudi, od tega 400 pohodnikov z različnih koncev Slovenije.
Pohodnike, tekače in veterane vojne za Slovenijo je pozdravil radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je poudaril, da nas je prav kultura ohranila, veteranom pa je dajala novih moči v njihovih najtežjih trenutkih. Žirovniški župan Leopold Pogačar je poudaril pomen Franceta Prešerna za občino, povezal poetovo nerazumljenost z nerazumevanjem potreb občine na državni ravni in oba ministra prosil za podporo pri umeščanju obvoznice Vrba v prostor in urejanju sprejemnega kulturnega centra.
Ministrica Širca je v govoru ponovno potrdila, da bo Prešernova rojstna hiša postala spomenik državnega pomena, čeprav se je v zadnjem letu zataknilo pri zaščiti krajinskega območja okoli vasi. V svojem govoru se je obregnila ob očitke, da ima večina ustvarjalcev po osamosvojitvi manj možnosti kot v socializmu. Po njenih besedah je malo razlogov, da se na tak način oklepamo preteklosti, enako malo pa je tudi razlogov, da bi jo demonizirali.
Priznava, da denarja za knjigo ni dovolj, vendar pa se sredstva za literaturo večajo, hkrati pa tudi potrebe in zahteve. Od knjige bi po besedah Širce morali poleg tistih nekaj tisoč, ki knjige tiskajo, prodajajo in izposojajo, živeti tudi tisti, ki jih pišejo. Slovenci zagotovo cenimo umetnike, drugače jim ne bi delili nagrad in ne bi edini na svetu praznovali dan kulture. Če bi bilo drugače, bi tudi klestili in ne večali sredstva za kulturo.
Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je na slavnostnem odru pred Prešernovo hišo poudaril državotvornost kulture. Slovenstvo je po njegovih besedah v gibanje spravil Primož Trubar in ga pri tem ni izoliral od ostalega sveta. Protestantizem je pripomogel k zamisli nacionalne države, razsvetljenstvo pa je prek francoske revolucije pred 200 leti k nam prineslo Ilirske province. In prav v tej dobi se je šolal mladi Prešeren. Romantika je postavila v ospredje idejo nacionalne države, Prešeren pa je bil s svojimi verzi na čelu tega gibanja.
Slovenski jezik, našo kulturo in nacionalno zavest je po Lukšiču za vedno zaznamoval France Prešeren, na čast katerega danes praznujemo. Kulturni praznik je tako pravšnja priložnost, da s ponosom pogledamo na delo naših velikanov. Z izkazano častjo njihovemu delu pa častimo najboljše v nas, vsakem posebej, in v svojem narodu, je zaključil minister.
Prešernov dan obeležili tudi v New Yorku
Newyorški Slovenci so kulturni praznik proslavili v soboto in nedeljo v cerkvi Sv. Cirila na Manhattanu, na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu pa je bilo danes predvideno slovesno odprtje razstave slik Garryja Bukovnika, vendar je bilo zaradi obilice snega prestavljeno.
V soboto je newyorška Slovenska ženska zveza Amerike (SWUA) skupaj s šolo slovenskega jezika, ki jo vodi Marta Štemberger, v dvorani cerkve Sv. Cirila pripravila sprejem s pokušino vin in prigrizkom. Učenci šole slovenskega jezika so pripravili recital slovenskih narodnih pesmi, za glasbeno spremljavo je poskrbel Lenart Krečič.
V nedeljo pa je v cerkvi potekala uradna slovesnost z nagovorom vršilke dolžnosti generalne konzulke Melite Gabrič, ki je poudarila pomen tega praznika kulture kot povezovalnega dejavnika Slovencev po vsem svetu brez politike in ideologije. Gabričeva je prisotnim zaželela lepo praznovanje in poudarila pomen cerkve Sv. Cirila za ohranjanje slovenskega izročila v New Yorku in okolici.
Gašper Konec (orgle, klavir) in njegov gost Lenart Krečič (saksofon) sta navdušila občinstvo z deljenim koncertom; prvi del je donel s cerkvenega kora, kjer je organist predstavil nekatera orgelska dela znanih skladateljev, dodal improvizacijo gregorijanskega korala, ob koncu pa sta s saksofonistom prvič izvedla Krečičevo priredbo dveh prekmurskih ljudskih pesmi Staro leto je minilo in Ne jouči za mene, mati.
Drugi del koncerta je potekal pred občinstvom v cerkvi, kjer je pianist Konec predstavil nekaj znanih del iz svetovne zakladnice klasične glasbe in jim dodal improvizacijo na temo Kje so tiste stezice. Koncert sta sklenila s Krečičevo priredbo pesmi Nede mi več rasla in po navdušenem aplavzu zaigrala še venček slovenskih narodnih pesmi v jazz izvedbi.
Koncert je potekal ob obletnici smrti znanega slovenskega izdelovalca orgel Toneta Jenka, sicer starega očeta Gašperja Konca, ki so se ga na praznovanju posebej spomnili. S pesmijo je nastopila Jenkova hči Marta Konec, sicer mati Gašperja Konca.
V prostorih slovenskega veleposlaništva v Washingtonu so danes načrtovali odprtje razstave ameriško-slovenskega umetnika Garryja Bukovnika, ki se je rodil v Clevelandu, zadnjih 25 let pa živi in dela v San Franciscu. Razstava cvetličnih slik ima naslov "The Rebirth of Flora". Zaradi debele snežne odeje, ki je konec tedna prekrila ameriško prestolnico, pa sta odprtje razstave in sprejem za ameriške Slovence iz Washingtona in okolice, prestavljena.
aeda ponedeljek, 08.02.2010 ob 10:01
Prešerno po Sloveniji že, na RTV SLO1 in 2 pa program enak, kot vsak ponedeljek - Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem. Edina sprememba programa je PONOVITEV sinočnje Prešernove proslave in razglasitve nagrajencev...katastrofalen odnos! Pa toliko lepih posnetkov SLOVENSKIH oper, baletov, koncertov in drugih umetniških zvrsti imajo na voljo! Katastrofalen odnos do umetniško vredne kulture...
GROF THURN.. ponedeljek, 08.02.2010 ob 19:03
Boris Pahor: Premier je copata
Boris Pahor-2
08.02.2010 / 18:31 / Andrej Peroša
Pisatelj Boris Pahor sporoča slovenskemu premierju Borutu Pahorju, da ni nič drugega kot navadna copata.
stepni volk ponedeljek, 08.02.2010 ob 20:43
Se podpišem !LP
wechta ponedeljek, 08.02.2010 ob 10:11
Lep prešeren dan kulture, vsem za darilo ena luštna uglasbitev povodnega moža...
http://www.youtube.com/watch?v=L_0kaXYu5Lw
sequel ponedeljek, 08.02.2010 ob 12:54
O.K. ! _ _ _
Prešeren je pač plagiiral Byrona ... ( plagiatorstvo pa se je sedaj zakoreninilo in uveljavilo tudi med sLOVEnskimi politiki & Co., t.im. znanstveniki iz RS, itd.,ipd. _ _ _ )
kakorkoli.. vendar pa jebil in je ševe dno, kljubtemu Prešeren najboljši pesnik med pesniki pod ZLO Alpami, medtem ko, se kaj takega za tukajšnje politike in ostale ( podobne-ANAL/HOMOlogne-lokusne ) plagiatorje ne bi moglo reči, ker so dejansko ( & "fukcionalno" USI GLIH ! _ _ _ )
od nekdaj lepe so lublanke slo vele.. heheh, KGB - FILTER 57.preSS
dvevko ponedeljek, 08.02.2010 ob 13:29
Dlgost življenja našega je kratka,
od nje te ne obvarje dekleta kože gladka,
tudi miljon evrov bančna knjižica bogata..
mymind21 ponedeljek, 08.02.2010 ob 15:17
Dan, ko je bilo plitikom nerodno, ali govor slavnostnega govornika na proslavi ob podleitvi Prešernovih nagrad.
Vredno ogleda. Predvsem tistega dela prenosa, ko smo si lahko v živo ogledali zadrego slovenske politike ob besedah "razodetja" bede odnosa oblastnikov do kulture in kulturnikov, predvsem tistih politikov, ki kreirajo in "ohranjajo" stanje kot je. Sem pa pogrešal četico najboljše vlade čisto vseh slovenskih vlad.
Primeren alarm je bila že omemba Slavoja Žižka!
sequel ponedeljek, 08.02.2010 ob 15:33
pomenljivo jebilo vsekakor tudi dejstvo, kako je predsednika Vrhovnega sodišča RS "zeblo" v oči ! _ _ _ _ _ _
SAJ ! _ _ _ _ _ _
W BALKAN !
sequel ponedeljek, 08.02.2010 ob 15:29
Slovenci v svojem statističnem povprečju jebaje postajajo vse bolj nekulturni & necivilizirani _ _ _ _ _ _ vsako leto bolj ! ! _ _ _ _ _ _ in v tem ( v tovrstni dezhuman. progresivni degeneraciji, propadu in človeškem razpadu ) vsekakor prednjačijo ( tako v časovnem zaporedju kakor v absolutnem številu - "pro capite" sociopatskih "vrlin" ) na neslavnem prvem mestu državni uradniki in javni pooblaščenci z raznoraznimi ZLOrabljenimi državnimi pooblastili, štampiljkami, in podobnim _ _ _ _ _ _ BLJAK !
Nik Hrast ponedeljek, 08.02.2010 ob 15:55
Prešeren, veseli dan. Pa kako je to mogoče?
Malo realizma, Prešeren je umrl na ta dan, bil je luzer, nesrečen celo življenje, pijanec, poskusil samoror nekajkrat, kaj je veselega tu?
Slovenija je pa obsedena s kulturo, dolgocajtne proslave, luftarji pa pobirajo nagrade, potem pa penzione, pa celo življenje niso naredili nič produktivnega.
GROF THURN.. ponedeljek, 08.02.2010 ob 18:56
Lačni Franz in prijatelji prosto po Prešernu
Polemike, ki so spremljale rockersko različico Zdravljice
8. februar 2010 ob 09:10
Ljubljana - MMC RTV SLO
Pesem za veseljačenje. Pesem, ki naj bi spodbujala odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Pesem, ki naj ne bi bila primerna za rockersko različico in je postal himna. Z eno besedo: Zdravljica.
Skupina Lačni Franz je rokersko različico Prešernove Zdravljice igrala vrsto let, preden jo je leta 1987 posnela. "Jaz sem dobival pisma učiteljic iz osnovnih šol, v katerih so pisale: 'Hvala, gospod Predin, zdaj se učenci sami naučijo Zdravljico, nič jih ni treba siliti in zelo smo vam hvaležne za to'," je za MMC svoje spomine obudil pevec skupine Lačni Franz in tudi glavni pobudnik ideje, da Zdravljica zaživi ob električni kitari - Zoran Predin.
Med snemanjem albuma Sirene Tulijo je nato Predin dobil idejo, da bi pesem tudi posneli. "Prešernova Zdravljica se nam je zdela taka veseljaška. Pesem, ki poje o domovini, o lepih ženskah, o dobrem vinu, ravno primerna za skupino Lačni Franz," je pojasnil Predin.
Med prijatelji same legende
"Izziva" se niso lotili sami, saj so na pomoč poklicali svoje najbližje prijatelje. "Potem sem pač rekel: 'No, zdaj pa, če bi jo že kdaj posneli, potem bi bilo 'fajn', če bi še koga povabili, da nam pomaga.'" Tako so se skupini v studiu Tivoli, kjer so pesem tudi snemali, pridružili danes že legendarni Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Jani Kovačič in Drago Mislej - Mef.
Toda kljub zvenečim imenom je bila pesem vse prej kot recept za uspeh. Da bi videli, kako se bodo ljudje odzvali nanjo, so jo najprej poslali na Radio Študent. "In ker so to bili drugačni časi, je neka tajna služba, državna varnost ali kakor koli, to pesem prepovedala, češ da spodbuja odcepitev Slovenije od Jugoslavije. In takrat smo takoj dobili prepoved," se dogajanje danes spominja Predin.
Plošča odšla iz trgovin v bunker
Pesem so nato umaknili, skupini je grozila tožba dedičev, tako pisatelja Prešerna kot tudi avtorja glasbe. Po časopisih se je razvila polemika. "Reakcija med rock'n'roll ljudstvom je bila odlična, nikakor pa ne med dušebrižniki in 'strokovno' javnostjo. Češ da žali čustva državljanov. In ploščo so prepovedali in je morala iz trgovin v bunker," na pretekle dogodke gleda eden izmed Predinovih "pomagačev", Kreslin.
Iz "škripcev" skupino reševala publika
Da se v resnici ni zgodilo nič, pa je v nekaterih primerih odločal prav Predinov (nemi) glas. "Spomnim se enkrat v Celju, ko je imel ansambel Lačni Franz koncert v dvorani Golovec. Na koncu seznama sta bili dve pesmi: Praslovan in Zdravljica. Prišlo je približno sto policistov s čeladami in ščiti za oder in prižgali so luči, da bi videli, ali bomo upoštevali prepoved, da ne smemo peti Praslovana in Zdravljice," se spominja Predin.
Zdravljico so na nastopu zaigrali, vendar je prvi glas Lačnega Franza ostal tiho. "Tistih nekaj tisoč ljudi je pelo, policisti so stisnili pendreke in jaz sem samo čakal, da nas bodo vsak čas namlatili in nas odpeljali v zapor. Ampak potem se je nekdo odločil, da se to ni zgodilo. Ker dejansko mi nismo kršili nobene prepovedi. Jaz je nisem pel, ampak publika."
A kaj, ko je kasneje postala še himna …
Po nekajletnem zatišju se je debata okoli rockerske Zdravljice znova razvnela, ko je ta postala slovenska himna: "Češ, to je zdaj himna, mi pa ne smemo peti rockerske različice. Zdaj mi ne smemo peti rockerske različice, ker potem prizadenemo čustva vseh Slovencev."
Ampak Predin in druščina so nasprotujoče si strasti diplomatsko pomirili: "Zdaj pa kadar koli pojem z Lačnimi Franzi ali imam koncert z Globokimi grli, zapojemo tisti del Zdravljice, ki ni himna. Himna je samo ta del: 'Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan', ki ga mi tako ali tako nismo posneli. Vse tiste dele o vinu, o lepih dekletih, o prijateljstvu, tisto pa brez težav prepevamo in mislim, da jo vsi radi slišijo."
-------------------------------------------
P.S.
In za delo UDBE je dobil ERTL odlikovanje. Bravo Danilo !!
dobrava ponedeljek, 08.02.2010 ob 20:47
Grof, še enkrat si preberi, zakaj je nekdanji šef udbe Ertl dobil odlikovanje in zakaj je pred njim nekdanji domobranec Bernik iz rok pokojnega Drnovška tudi dobil odlikovanje!
Dnevnikov objektiv - sobota, 06.02.2010
Tekst: dr. Spomenka Hribar
"Tomaž Ertl ni bil odlikovan za to, kar je naredil hudega ali napačnega, ampak za to, kar je naredil dobrega. In preprečitev "mitinga resnice", za kar je bil odgovoren, je bila dobro dejanje. Zakaj mu za to dejanje ne bi priznali zaslug in navsezadnje tudi odlikovanja? Osebno menim, da bi bilo primerneje, če bi predsednik odlikoval organizacijo Sever (ki pa je tudi Ertlova zasluga), ne Ertla, ob katerega imenu se vzbujajo tudi neprijetni spomini. Vendar pa samo odlikovanje Ertla ni noben tak predsednikov prekršek, da bi morali o njem razpravljati in se opredeljevati levi in desni in še vsi vmes, še najmanj pa je smiselna in upravičena ta absurdna in perverzna ustavna obtožba".
In še:
"Tako kot v primeru odlikovanja, ki ga je dal dr. Drnovšek dr. Jožetu Berniku. Dr. Jože Bernik je nekdanji domobranec; in je človek, ki je veliko naredil za mednarodnopravno priznanje države Slovenije. Ne zaradi tega, ker je bil domobranec, zato ker je zaslužen za osamosvojitev, je dobil odlikovanje! Pa se tedaj levica ni škandalizirala tako, kot se sedaj desnica ob Ertlovem odlikovanju - čeprav najbrž tisti, ki so bili žrtve domobranstva, ob Bernikovem odlikovanju niso bili ravnodušni. Treba je pač razločiti dobra od spornih dejanj ali vlog! Vsako ima svojo moralno težo. Predvsem pa je potrebno veliko medsebojne tolerance in spravljivosti, ki ju zaslugarji žal ne zmorejo"
stepni volk ponedeljek, 08.02.2010 ob 21:17
Dobrava,zate danes le to:
" Prišli bi že bili Slovencam zlati časi,ak klasik bil bi vsak pisar,kdor nam kaj kvasi !" LP
dobrava ponedeljek, 08.02.2010 ob 21:51
stepni volk,
za lahko noč pa tebi zaenkrat samo to:
Luna sije,
stepni volk pa vpije:
ti si kriv,
neljubezniv,
falot neusmiljeni,
ti me z resnico raniš
in mi braniš,
da ne morem mirno spat!
stepni volk ponedeljek, 08.02.2010 ob 22:30
He he he. Ti si kriva,ljubezniva,deklica neusmiljena...=)LP