Kot je Janković poudaril na novinarski konferenci, predsednika slovenskega izvršnega sveta v obdobju 1967-1972 Staneta Kavčiča ni poznal. Po njegovem mnenju gre za osebo, ki je včasih razdruževala, danes pa združuje, saj "si ga hočejo vsi lastiti". Sam si, kot pravi, ne želi lastiti njegove slave.

Ob tem je pojasnil, da je podprl civilno iniciativo, ki je lani predlagala postavitev spomenika. Tako so danes popoldne na Trgu narodnih herojev po njegovih besedah odkrili doprsni kip nekomu, "ki je veliko naredil za Ljubljano". Kot je spomnil župan, so se v Kavčičevem času začeli graditi Klinični center, letališče, nova hiša Radiotelevizije Slovenija in Cankarjev dom.

Janković je na slovesnem odkritju dejal tudi, da je bil Kavčič moderen politik z neposrednim in profesionalnim pristopom, kar mu je po Jankovićevem mnenju omogočalo, da je s svojimi idejami navdušil posameznika in se dotaknil njegovih problemov.

"Na univerzalnost njegovega dela in pogledov kaže tudi dejstvo, da se ga danes nobeden ne odreka, vsi si ga lastijo," je poudaril župan. Ob tem je zatrdil, da je Kavčič s svojevrstnim načinom delovanja in povezovanja pravzaprav oče sodobnega slovenskega managementa.

Po Jankovićevih besedah je Kavčič vse svoje življenje vztrajal, da razvoj prinaša povezava kapitala, politične demokracije in socialne države. "Slovenijo prihodnosti je pravzaprav videl takšno, kot si zanjo prizadevamo še danes. Moderno, odprto, socialno pravično, živečo v sožitju s sosedi, temelječo na znanju in ekonomsko učinkovito," je še dejal ljubljanski župan.

Ljubljanski mestni svet je konec lanskega leta prejel pobudo za postavitev spominskega obeležja nekdanjemu predsedniku Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije oz. predsedniku slovenske republiške vlade Kavčiču ob njegovi 90. obletnici rojstva.

Pobudniki - med njimi pokojni pisatelj Peter Božič, nekdanji gospodarstvenik Miran Goslar, nekdanji bančnik Niko Kavčič, nekdanji predsednik Združene liste, predhodnice SD, Janez Kocijančič, ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič ter zgodovinar Božo Repe - so v pobudi zapisali, da Kavčiča štejejo za pobudnika in vodilno osebnost gibanja, "ki je že pred leti zagovarjalo razvojno usmeritev Slovenije, katero skušamo uveljaviti danes".

Slavnostni govornik na današnjem odkritju doprsnega kipa Staneta Kavčiča bo predsednik vlade Borut Pahor, slovesnosti pa se bosta udeležila tudi Janković in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.

Pahor: Kavčič nam je lahko zgled in navdih

Premier Borut Pahor je poudaril, da današnje odkritje Kavčičevega kipa ni nostalgija za preteklostjo, temveč velik navdih za prihodnost.

Kot je pojasnil Pahor, je Kavčič, ko se je proti sredini osemdesetih let krepil občutek nacionalne samozavesti pri Slovencih, začel figurirati kot ena od osrednjih osebnosti politične drugačnosti. "Ko je marca 1987 umrl, je postal, verjetno nevedoč, že referenca za spremembe znotraj sistema," je dodal.

To se je, poudarja Pahor, ujemalo s tistim časom v tem smislu, da je takrat nastajajoča alternativa "še vedno bolj slutila kot verjela, da so resnične spremembe mogoče šele s spremembo sistema samega, ne pa znotraj njega, in sicer tako v političnem kot nacionalnem smislu".

Po Pahorjevih besedah Kavčič ni bil nikoli prevratnik, ampak pragmatik z vizijo najboljšega možnega znotraj obstoječega. Ob tem je poudaril, da sta leta 1988 Igor Bavčar in Janez Janša uredila in izdala Kavčičev dnevnik in spomine.

"To je bila v tistem času izjemna intelektualna in politična prelomnica - tako na ravni osebnih premislekov posameznikov kot na ravni splošne politične refleksije celotne slovenske skupnosti," je prepričan premier. Dodal je, da je omenjeno knjigo prebral skoraj brez resnega premora, da jo je "hlastal z vznemirjenjem in da je name pustila velik pečat".

Kot je pojasnil Pahor, smemo 57. številko Nove revije ter Dnevnik in spomine Staneta Kavčič upravičeno šteti kot prelomni politični dejanji, ki sta bistveno vplivali in oblikovali slovensko politično pomlad na koncu osemdesetih let in v začetku devetdesetih let.

Po Pahorjevih besedah se je zgodilo tisto, kar je Kavčič sam zapisal v svoj dnevnik. Namreč da upa in verjame, da bo prišel čas, ko bo vse, kar je delal, mislil in snoval, dobilo večjo vrednost in priznanje, kot ga ima sedaj, je Pahor navedel misli iz Kavčičevega dnevnika.

Zato, kot je poudaril premier, Kavčič ni bil pomemben le kot politik, ko je bil dejansko aktiven, temveč je bil pozneje, po izidu njegovega dnevnika in spominov, skoraj enako pomemben kot vzgib sprememb. Te se pozneje po premierovih besedah šle "veliko čez njegova stremljenja po politični, gospodarski in nacionalni svobodi".

"Razmišljanje o Kavčiču je danes zelo aktualno in zelo sodobno," je tudi dejal Pahor in dodal, da Kavčiča ne smemo idealizirati, saj tega tudi sam ne bi maral. "Kavčič ni mitska osebnost, samo kot realna figura, v dobrem in slabem, nam je lahko vendarle, spričo svoje zgodovinske osebnosti, zgled in navdih tudi za današnji in jutrišnji čas," je dodal.

Kavčič simbolizira politično osebnost, ki jo položaj in moč zanima le toliko, kolikor lahko na tem položaju uveljavi svoje ideale in načrte, je še poudaril Pahor.

Kip, ki ga je izdelal kipar Metod Frlic, sta odkrila Pahor in Janković. Odkritja se je med drugim udeležil tudi predsednik DS Blaž Kavčič. Janše in Bavčarja, ki ju je MOL tudi povabil na slovesnost, pa na slovesnosti ni bilo.