Ali so zapisana dejstva resnična, pa po mnenju sodnice Katarine Novšak Kaplan ni relevantno. Dnevnik zato še naprej ne sme poročati v kontekstu, ki bi vzbujal dvom vanj in zmanjševal zaupanje v poštenost njegovega dela. To, da Dnevniku ni uspelo pridobiti telefonske izjave Ceranija, po prepričanju sodnice časnika ne odvezuje, da poroča korektno, odgovorno in uravnoteženo ter v skladu z novinarskim kodeksom. Sodnica je še pojasnila, da Dnevnik še naprej lahko vseobsežno poroča o poslovanju Ceranija, vendar mora to storiti korektno, in ne na način, ki nedopustno posega v njegovo čast, ugled in dobro ime, z žaljivimi izrazi oziroma izrazi z izrazito negativno konotacijo, ki Ceranija diskreditirajo.
"Obžalujemo, da je ljubljansko okrajno sodišče zavrnilo naš ugovor. Da bi zavarovali interes javnosti po obveščenosti, bomo uporabili ustrezna pravna sredstva in se zoper sklep okrajnega sodišča pritožili," je dejal odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin. Uredništvo vztraja, da ni posegalo v Ceranijeve osebnostne pravice in da je o njem poročalo skladno z uveljavljenimi pravili novinarske stroke in novinarskim kodeksom.
"Novinarji Dnevnika so Ceranija večkrat zaprosili za pogovor, nameravali so se udeležiti napovedane in potem odpovedane novinarske konference, s Ceranijem so bili dogovorjeni za intervju, ki je bil tik pred srečanjem najprej preložen, potem pa brez pojasnil odpovedan. Z njim so bili v telefonskem stiku, vendar je sogovornik pogovor prekinil," je pojasnil Žerdin.
Predsednik mednarodnega inštituta za tisk David Dadge vidi problem v trajanju sodne odredbe, saj med samim sodnim procesom informacije vseeno pricurljajo v javnost - kljub prepovedi objavljanja enemu mediju jih objavijo drugi mediji. "V primeru, da časnik lahko dokaže, da so informacije v interesu javnosti, bi morali odredbo umakniti. Tožnik ima seveda pravico, da brani svoj ugled, javnost pa ima pravico, da je obveščena," je dodal Dadge. Generalni sekretar mednarodnega združenja novinarjev Aidan White na drugi strani meni: "Ne glede na to, da so bile navedbe, o katerih je poročal Dnevnik, objavljene v italijanskem tisku, morajo slovenski mediji verodostojnost takšnih informacij temeljito preveriti."
Olivier Basille, izvršni direktor organizacije Novinarji brez meja, je ob odločitvi sodišča ogorčen. "Pomislite, kakšen signal Slovenija kot članica EU pošilja v države, kjer imajo s svobodo tiska izjemno resne probleme. Kaj to pomeni za svobodo tiska v Maroku, Tuniziji, na Kitajskem?" se sprašuje.
"Presenečen sem, da je v Sloveniji manjša svoboda tiska kot v Italiji, saj naši mediji očitno ne smejo niti povzeti tistega, kar so objavili italijanski mediji in jim tega v Italiji niso sodno prepovedali," je zavrnitev Dnevnikovega ugovora komentiral predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar.
Odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin je zatrdil, da ima Dnevnik na voljo verodostojno dokumentacijo o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija, ki je pomembna tudi za razumevanje sedanjega dogajanja, vendar vsebine te dokumentacije zaradi začasne odredbe ne more objaviti.
V tej luči se zdi poročanje medijev legitimno tudi predavatelju na fakulteti za uporabne družbene študije Matevžu Tomšiču, ki je prepričan, da je poročanje legitimno o vseh tistih vidikih posameznika, ki so povezani z opravljanjem njegovega dela. To velja "tudi za primere, ko so to zasebni podatki, ki lahko vplivajo na verodostojnost nekega posameznika".
Če je odločitev za začasno odredbo, ki je morala nastati v zelo kratkem času, še mogoče razumeti kot spodrsljaj, je zadnja odločitev sodišča veliko bolj skrb vzbujajoča, poudarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. "Omenjeno zakonsko ureditev je mogoče uporabiti, ko gre za varstvo medijsko neizkušenih in nemočnih oseb, denimo otrok," je opozoril predsednik društva Grega Repovž in dodal: "Ko gre za poslovneže in druge javne osebnosti, pa to razumemo kot zlorabo, nerazumevanje zakonodaje, predvsem pa kot nerazumevanje delovanja medijev in medijske svobode".
Po besedah Sandre Bašič Hrvatin s fakultete za humanistične študije v Kopru ima začasna odredba ustrahovalni učinek. "Ko medij dobi tako odredbo, začne zelo pazljivo poročati o konkretni zadevi in desetkrat premisli, ali bo določene informacije objavil," je pojasnila Bašič-Hrvatinova, ki meni, da sodišča institut začasne odredbe "uporabljajo prepogosto".
