Na vprašanje, kako bodo uredili Ruplov odhod iz kabineta, saj je Borut Pahor zatrdil, da sta se o tem s posebnim odposlancem sporazumela, včeraj še nista imela natančnega odgovora ne Grobelnik ne kabinet predsednika vlade. "Podrobnosti bodo znane, ko bodo podpisali papirje," je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi v kabinetu. Grobelnik pa je dejal, da je mogoče vse: novi aneks k pogodbi o zaposlitvi, sklep o premestitvi in še kaj.

Spomnimo, da je Rupel v kabinet prišel tako, da so zunanje ministrstvo, kjer je bil zaposlen, kabinet predsednika vlade in on sklenili aneks, v katerem so zapisali, da bo za dve leti posebni odposlanec v kabinetu. Ravno ta aneks zdaj sili predsednika vlade, naj postopa previdno, saj bi moral premestitev brez Ruplovega soglasja utemeljiti na delovnih nalogah, ki zahtevajo takšno premestitev. Torej, moral bi utemeljiti, zakaj ga v kabinetu ne potrebuje in zakaj ga potrebujejo drugje (na MZZ). Ker je Pahor pred časom označil institut posebnega odposlanca v KPV kot potreben, je zdaj pred težavno nalogo: kako utemeljiti, zakaj Rupla ne potrebuje več. Zato je po naših neuradnih informacijah najverjetnejša možnost, da bodo z Ruplom podpisali novi aneks, ki bo določal njegove nadaljnje naloge. Premier Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta minule dni že potrdila, da Rupel odhaja na zunanje ministrstvo, Rupel pa je javnosti dal vedeti, da ga kakšno nepomembno uradniško mesto ne zanima. Zato so se pojavile špekulacije o tem, ali bi morebiti postal lahko veleposlanik, kar je malo verjetno, saj nima zaupanja predsednika države Danila Türka. Rupel bi lahko s soglasjem vlade postal tudi konzul, a je vsaj LDS napovedala, da ga pri tem ne bo podprla. Podpis zunanjega ministra pa Rupel potrebuje, zato da postane pooblaščeni minister, drugi mož na katerem veleposlaništvu ali začasni odpravnik poslov, je potrdil Grobelnik, pri čemer dodaja, da to ne pomeni, da bi Rupel takšne zahteve postavil, in da bodo počakali na pisno ponudbo vlade, preden se o njej izrečejo. MZZ je že prej pojasnjevalo, da takšne rešitve niso nič nenavadnega, vsekakor pa nobena država tega ne jemlje kot nevljudnost. Ker na zunanjem ministrstvu pripravljajo razpis za nekatere vodje veleposlaništev, bi lahko Rupla kot začasnega odpravnika poslov poslali na katerega od teh mest, ki bi bilo izvzeto iz razpisa, pravijo naši viri. V zakonu o zunanjih zadevah med drugim piše tudi, da pri mednarodni organizaciji stalno predstavništvo vodi veleposlanik ali pooblaščeni minister. Na MZZ so že potrdili, da bo razpis tudi za vodje stalnih predstavništev EU v Bruslju in Sveta Evrope v Strasbourgu. Mogoče je tudi, da bi Rupla kot odpravnika poslov "zadolžili" za odprtje katerega od novih veleposlaništev, ki jih je nedavno napovedal minister Žbogar, a po naših informacijah o novih veleposlaništvih na ministrstvu šele razmišljajo.

Mimogrede, trenutno kot odpravnika poslov, denimo, vodita veleposlaništvo Jadran Hočevar na Finskem (kjer je akreditirani veleposlanik Vojislav Šuc s sedežem na Švedskem) in Marcel Koprol v Romuniji, kamor je odšel prav s podpisom takratnega ministra Rupla. Naj spomnimo, da sta pred tem Koprolovi napotitvi v tujino, kjer bi bil veleposlanik, nasprotovala kar dva predsednika republike.