Ovajanje na kratke proge

Tudi dolgoletna gradnja nove pediatrične klinike po pričakovanjih ni minila brez nepravilnosti. Ljubljanski kriminalisti so po večmesečni preiskavi na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper dve odgovorni osebi, zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana oziroma ministrstvu za zdravje. Obtoženi sta v zvezi z gradnjo pediatrične klinike.

A vse to, seveda, še zdaleč ni odmevalo tako kot skoraj celoletna vojna proti tajkunom. V začetku februarja lani so represivni organi spektakularno, v spremstvu televizijskih in fotografskih kamer, uprizorili aretacije vplivnih gradbeniških direktorjev. Predsednik uprave SCT Ivan Zidar, generalni direktor Primorja Ajdovščina Dušan Črnigoj in predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak so se za eno noč znašli za zapahi. Uradno so bili osumljeni kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril. Poleg njih so pridržali še pet ljudi: ovadba je sledila ovadbi, slutiti je bilo, da v državi ni niti enega poštenega gospodarstvenika več. Tudi zaradi pomena, ki ga javnost, tudi po zaslugi medijev, daje različnim kazenskim ovadbam, človek dobi občutek, da bi morala tretjina državljanov Slovenije končati v zaporu.

Narod kriminalcev?

Statistično in v resnici sploh ni tako. Podatki za leto 2008 še niso obdelani, a verjetno ne bodo bistveno drugačni kot v letu 2007. Takrat so tožilstva po Sloveniji prejela malo manj kot 34 tisoč kazenskih ovadb zoper znane storilce, med katerimi je bilo 91 odstotkov polnoletnih osumljencev in 443 ali le 1,3 odstotka pravnih oseb. Pa še te ovadbe so imele dvomljivo usodo. Prvič zato, ker so tožilstva zahtevala dopolnitev kar 30 odstotkov ovadb - najpogosteje so bile zahteve za dopolnitev naslovljene na policijo, nato pa so zavrgla skorajda 40 odstotkov kazenskih ovadb. Pri tem je zaradi pravičnosti treba upoštevati dejstvo, da se kar sedemnajst odstotkov ovadb konča bodisi s poravnavami ali z drugimi ukrepi in ne v preiskavi kaj šele pred sodnim senatom.

Kakorkoli že, vendar smo zelo daleč od tega, da bi bili narod kriminalcev. Resnica je bliže temu, da je uporaba kazenskih ovadb vse prevečkrat zlorabljena tudi ko so ovaditelji državni organi, policija, denimo. Pa ne gre za to, da policija zlorablja pooblastila; pri gospodarskem kriminalu, recimo, gre pogosto za pomanjkanje ekonomskih znanj in ekonomistov, ki bi se v policiji ukvarjali samo s tem. Kar zadeva pravnike in njihovo spopadanje z gospodarskim kriminalom, moramo ves čas imeti v mislih travme bodočih pravnikov že na pravni fakulteti, ko se pripravljajo na izpit iz statistike. "Če bi mi matematika šla, bi vpisala ekonomijo," porečejo dekleta, ko si med študiranjem tega predmeta grizejo nohte in pulijo lase.

Lažno upanje za oškodovance

Žal kazenske ovadbe zelo pogosto pomenijo zgolj lažno upanje za navadne smrtnike, da bo pravici zadoščeno. Najhuje je takrat, ko se v krempljih spretnih barab znajdejo običajni državljani. Kaj lahko, denimo, pričakuje nekaj stotnij oškodovancev, ki so pri zasebnemu prodajalcu avtomobilov pod ugodnimi pogoji kupili avto ali najeli avtomobile po tako imenovanem finančnem lizingu. Policija je res sporočila: "Zaradi utemeljenega suma storitve devetih kaznivih dejanj poslovnih goljufij, goljufij in zatajitev smo podali kazensko ovadbo zoper 32-letnega direktorja gospodarske družbe iz okolice Medvod, ki se ukvarja s prodajo vozil. Osumljeni je od druge polovice lanskega leta do nedavnega na različne načine preslepil več fizičnih in pravnih oseb iz Slovenije. Povzročil jim je premoženjsko škodo v skupni vrednosti več kot 700.000 evrov. Goljufivi direktor se je že srečal s preiskovalnim sodnikom, ki je zanj odredil pripor."

Klepet na policiji na kulturni dan

Zaradi ovadbe ali suma nečednosti ne hodijo na policijo na informativne pogovore le najhujše barabe. Slovenski literat Franjo Frančič, recimo, se je moral 3. decembra lani, na dan rojstva našega največjega poeta, zglasiti na policijski postaji v Piranu. Bil je osumljen, da naj bi ogrožal varnost Tine Kozin, literarne kritičarke in novinarke Radia Slovenija. Do prvih zapletov med novinarko in pisateljem naj bi prišlo ob Frančičevi nominaciji za literarno nagrado Dnevnikova fabula. Frančič je s podelitve literarnih nagrad odšel praznih rok, za to pa naj bi osebno poskrbela Kozinova kot članica žirije, ki se je iz njegovega lika in dela neprestano norčevala tako v svojih člankih in kritikah kot na podelitvi sami. Za Frančiča je bila to kaplja čez rob, zato je junija letos nadobudni novinarki in kritičarki (ki je lani prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko) poslal pismo in ji povedal, kar ji gre. Kozinovi je pismo očitno pognalo strah v kosti, zato je zoper Frančiča vložila kazensko ovadbo, saj naj bi ji poleg žaljivih komentarjev postregel tudi z grožnjami, kar pa pisatelj ostro zanika.

Kaj pisatelji, lani smo ob zaključku leta brali celo ovadbo zoper kar kulturnega ministra. Tednik Mladina je zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo, v kateri mu očita, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj in RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Ministru grozi od treh mesecev do pet let zaporne kazni. Ovadbo je v imenu Mladine napisala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki v več sodnih sporih zastopa tudi premierja Janeza Janša.

(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)