Slovenska glasbena scena žaluje: kot smo poročali, je zasedba Šukar na družbenem omrežju facebook potrdila, da se je v 61. letu starosti nepričakovano poslovil njen član Igor Misdaris.

Igor Misdaris je z zasedbo Šukar zadnjih 35 let naklonil promoviranju ciganske in romske glasbe. »Ko govorim o narodu, govorim o Romih, ko govorimo o glasbi, pa ne moremo reči drugače kot ciganska glasba, kajti ciganska glasba je eden od segmentov romske,« je pred leti povedal v pogovoru za časnik Dnevnik, ko je – povsem skladno z glasbenim poslanstvom – naštel štiri zvrsti romske glasbe.

Prva, kot je tedaj pojasnil, je gitano oziroma flamenco, druga je manouche, ki je glasba Sintov iz severnega dela Francije, znana tudi kot gipsy swing. Tretji se reče ciganska glasba, gre pa za glasbo iz srednje in vzhodne Evrope, se pravi iz Poljske, Češke, Madžarske in Romunije. Zadnja zvrst je romska glasba, ki prihaja z območja Balkana, Orienta, Turčije in drugih bližnjih krajev. »Mi, Šukar, izvajamo cigansko in romsko glasbo,« je še dodal Misdaris. 

Šukarji so sodelovali z velikimi imeni slovenske glasbene scene, med drugim tudi Vladom Kreslinom, ki se je ob žalostni vesti spomnil začetkov sodelovanja z Igorjem: »Spoznala sva se nekje leta 1990, ko sem iskal primerno ekipo za snemanje komada Namesto koga roža cveti. Igor je pripeljal tamburaše Folklorne skupine Emona, iz katere je po nekaj skupnih nastopih nastal Šukar, s katerimi smo se kalili na strastnih, celonočnih koncertih v Mladinskem gledališču. Potem smo posneli Rožo in še nekaj ciganskih klasik, ter nastopali po Sloveniji in tujini.«

Skupina Šukar, ki je glasbeni prvenec izdala leta 1993, se lahko pohvali tudi z mednarodnimi sodelovanji, med najbolj prepoznavnimi imeni izpostavljajo Šabana Bajramovića, Gipsy Kings, Esmo Redžepovo ... V zadnjem desetletju je bila zasedba dejavna predvsem na koncertnih odrih, kot pa naštevajo na spletni srani, so od svojih začetkov do danes v tujini nastopali v Franciji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Nemčiji, Avstriji, na Norveškem, tudi Japonski, Češki, Poljski in drugod.

Glasbeni kolegi, poslušalci, organizatorji glasbenih prireditev in festivalov se na družbenih omrežjih spominjajo glasbenika, ki je verjel, da je glasba – in to prav romska glasba – tista, ki ima moč povezovanja ljudi.