Klaviaturist Zoran Vulović, pevec Milan Delčić in kitarist Aleksandar Vasiljević predstavljajo zasnovo beograjske skupine U škripcu. Kot srednješolci so pripravljali gledališke predstave in svoj glasbeni sestav leta 1980 poimenovali s tem imenom.
Sprva so na koncertih med pesmimi promovirali razne izmišljene proizvode ter dodajali teatralne in humorne govore. Triu sta se pridružila bobnar Miloš Obrenović in basist Aleksandar Lukić.
Po kompilaciji Paket aranžma, na kateri so se našli prvi predstavniki »novega vala«, so bili U škripcu na albumu Artistička radna akcija med desetimi glasbenimi skupinami, ki bi jih lahko šteli kot drugi val beograjskega »novega vala«.
Pesem Siđi do reke je objavljena na albumu O je. Ta izdelek je bil dodatno obdavčen, saj ga je »komisija za šund« prepoznala kot izdelek z banalnimi teksti. A plošča je bila izjemno sprejeta pri publiki in v reviji Rock so jo strokovni kritiki razglasili za album leta. Naslednji izdelki so imeli slabši odziv in leta 1985 so nehali delovati, s tem da je bilo v nadaljevanju še nekaj poizkusov obuditve skupine. Tako sta izšli še plošči U škripcu leta 1987 in leta 1990 Izgleda da mi smo sami. Nastopali so le še priložnostno, na primer za študentske proteste. Leta 2011 je za vedno utihnil razpoznavni glas te skupine Milan Delčić - Delča in v njegov spomin je leta 2012 Massimo Savić na svojem velikem koncertu v beograjskem Sava centru zapel Siđi do reke. Tudi v njegovi izvedbi te skladbe ne bomo več slišali. Umrl je pred dvema letoma.
V Novem mestu je imela ta pesem poseben status. V osemdesetih letih je bilo tamkajšnje osrednje poletno zbirališče mladih Gostišče Loka ob reki Krki. Glasbo je vrtel eden prvih slovenskih didžejev Jože Tisu – DJ Long, že takrat ne prav mlad, zdaj jih šteje 78. Vsak večer je začel in končal s pesmijo Siđi do reke.
