Tako bolj mimogrede ali po vrtičkarsko »mimogrede« je po enem letu tavanja po ministrstvu za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pogruntala, da nekaj pri delu direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaža Pliberška ne štima. In je nenadoma sprejela njegov odstop, čeprav ga je še pred slabim mesecem hvalila, da dela po svojih najboljših močeh. Prvega oktobra se ji niti slučajno še ni posvetilo, za kaj gre, ko je z ministrstva zaradi zdravstvenih težav zbrisal državni sekretar Marjan Pintar, ki je bil v eni od oddaj Tarča spoznan za odločnega zaviralca investicij v zdravstvu.
Računica izrednih volitev
Tomaž Pliberšek je padel zaradi škandala pri gradnji onkologije v Mariboru, pri čemer se ministrici niti ne sanja, da je skupaj s Pintarjem zaviral več kot dvajset investicij, preklicane so bile že podpisane pogodbe, slovensko zdravstvo je enostavno obstalo. Na eni strani Pliberšek in Pintar, na drugi pa nepreklicno dolga stavka zdravnikov pod natančno načrtovanim vodstvom predsednika Fidesa Damjana Polha, ki nadaljuje po volji SDS delo prejšnjega predsednika, prijatelja in sodelavca Konrada Kuštrina. Temu še vedno stoji ob strani in na tretji strani s slavo covida-19 ovenčana predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Samo medklic: Polh ob redni službi v Bolnišnici Izola dela še v zasebnem zobozdravstvu v Sežani, kjer so večinski pacienti Italijani.
Mimogrede je Pliberšek zamešal investicijske štrene pri prenovi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in bolnišnic Golnik, Slovenj Gradec, Celje ter Šempeter, onkologijo v Mariboru in negovalno bolnišnico na Pohorju ter celo ustavil gradnjo urgence v rojstnem kraju na Ptuju, če naštejemo le največje projekte, vključno z že odobrenimi 50 milijoni evrov za nakup prepotrebne specialne medicinske opreme.
Na popolno razsutje zdravstvenega sistema namreč čaka »blefersko« (navzven) sprta druščina: Janez Janša, Matej Tonin in Anže Logar, ki je v pričakovanju menjave oblasti hudo pohitel s svojo stranko Demokrati. Zelo prebrisano, kajti dobro ali slabo zdravstvo ob volitvah praviloma odloča pri širokih množicah. Davki, visoki ali nizki, pa pri bogatih in pohlepnih gospodarstvenikih, ki komaj čakajo na vrnitev Janeza Janše, da bo tako kot med covidom-19 v tujini na račun države jemal milijardne kredite in jim spet zastonj »podarjal« velikanske vsote. Samo medklic: politični nasprotniki sedanje vladajoče koalicije natanko vedo, kako bi na anketnih listih poskočila priljubljenost predsednika vlade Roberta Goloba, če bi kar po tekočem traku odpiral nove in prenovljene bolnišnice po državi.
Tudi zato sta za botre v ozadju Pintar in Pliberšek svoje delo opravila izvrstno. Sindikat in zbornica z javnim leporečjem in zakulisno pretkanostjo sistematično razgrajujeta javno zdravstvo, saj se v zadnjem času kar vrstijo zlasti odpovedi zdravnikov splošne in družinske medicine. Tako se Bojana Beović in njeno zdravniško sorodstvo hudo trudita, da bi pomagala slovenskim občinam, v katerih imajo težave s splošnimi ambulantami. Treba je samo najti prostore in že bodo prišli splošni zdravniki, ki so dali odpoved v zdravstvenih domovih. Samo medklic: Marjan Pintar je bil pred zaposlitvijo na ministrstvu predsednik Združenja zdravstvenih domov Slovenije, tako da natanko ve, kaj se dogaja, česar pa zdravstvena ministrica niti slučajno ne sluti! Zato še dodaten medklic: na razpis manjšega zdravstvenega doma, da iščejo eno (1) medicinsko sestro, se jih je javilo 14. Vseh štirinajst jih odhaja iz UKC Ljubljana, kjer generalni direktor Marko Jug še naprej vztraja, da je pri njih vse v najlepšem redu. Pri dogajanju okoli Pliberška verjetno tudi ni za odmet njegovo dolgoletno »drugovanje« s Simonom Starčkom, sicer pripadnikom trde linije SDS in šefom za investicije na ministrstvu za pravosodje v času nakupa ruševin na Litijski. Simon Starček je po zagonetnih dogodkih praviloma hitro na bolniškem dopustu. Po vsem zapisanem bo napad Janeza Janše in njegovih jasen – niste zafurali samo investicij, v zrak ste pognali tudi vsa zajetna evropska sredstva, ki smo jih mi priskrbeli. Izredne volitve so na dlani …
Dijak Tomaž joka
Izjemno marljiv in poslušen je bil Tomaž Pliberšek že kot dijak gimnazije na Ptuju, kjer mu je v drugem letniku sicer spodletelo, je pa z vsakodnevnim trdim učenjem prisopihal do konca, čeprav se je ob nezadostnih ocenah pogosto nenadzorovano razjokal kar v razredu, se spominjajo njegove sošolke. Uspelo mu je pridobiti doktorat iz gradbeništva, potem pa je služboval v številnih krajih po Sloveniji in menjal službe kot zmečkane srajce, tako da se ga je prijel naziv »leteči direktor«. Pred leti je že bil zaposlen na ministrstvu za zdravje, vendar je kot sedaj po dokazih sam odstopil, potem ko je lepo število sodelavk na ministrstvu pisno sporočilo, kako je z njim. Mentorji iz ozadja so ga naglo potisnili na Stanovanjski sklad in celo k ministru Marjanu Šarcu na ministrstvo za obrambo, ob koder so ga s spretnim sprenevedanjem in rošadami ob pregonu takratnega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana postavili za direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, kjer je, kot kaže, zaupano mu nalogo izpeljal, skupaj z mentorji.
Skoraj bi pozabili, da sta se že odplavljena iz vlade kot generalna sekretarka Vesna Vuković in človek za vse stranke in vse vlade, tudi za Golobovo, Damir Črnčec izjemno trudila okoli Tomaža Pliberška ter se oba pravočasno tudi umaknila.
Vseeno se pojavlja vprašanje, kaj je bil globoko v ozadju dodaten vzrok, da je Pliberšek tako odločno zaustavljal vse investicije. So bili izvajalci del nepravi in so postali hitro pozabljeni, ker jim je bilo delo obljubljeno pod prejšnjo oblastjo, ali gre za popolno nesposobnost in izogibanje vsaki odgovornosti tako Pliberška kot Pintarja ali pa v državnem proračunu enostavno res ni denarja.
Ali pa … sledi nadaljevanka pod vodstvom novega šefa urada za kakovost v zdravju Ivana Osrečkija, ki prihaja iz UKC Ljubljana, kamor si ga je pripeljal že prejšnji generalni direktor Jože Golobič, ki ga ja takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan odstavil in si tako nakopal jezo Golobičevega prijatelja, ministra za finance Klemna Boštjančiča. Golobič je prav zaradi očitkov o škandaloznem tratenju denarja pri obnovi UKC seveda našel pravega krivca, jasno novinarja, ki je o tem pisal: Nenada Glücksa. Kot advokat bi Golobič lahko že vnaprej vedel, da bo tožbo izgubil, toda komu mar, saj so šli stroški na račun ljubljanskega UKC. In tako se je po odstrelu Pliberška zgodilo, da sta se pojavila kar dva kandidata z UKC: šef za investicije, sicer tudi župan Dobrove - Polhovega Gradca Jure Dolinar in njegov podrejeni Ivan Osrečki, po poklicu rudarski inženir. Dolinarja je podprl generalni direktor UKC Ljubljana dr. Marko Jug, Osrečkega pa Golobič in Boštjančič. Zmagovalec je bil jasen – rudar bo pa že vedel, kako se koplje po zdravstvu.
Tudi sicer gredo zadeve lepo naprej. Prejšnji teden so odkrili ponarejanje v »diip« dokumentu identifikacije priprave investicijskega programa, namenjene mariborskemu zdravstvu. Storilci? Stari znanci.
