Po prvi skupaj napisani knjigi Skrivnost se imenuje Erich Šlomovič, ki je povzročila vznemirjenje in obenem ponos med znanimi balkanskimi ponarejevalci slikarstva in izkušenimi prodajalci njihovih »umetnin« na črnem trgu, sta pisatelj Slavko Pregl in resnični poznavalec originalnih umetnin, bolšjih trgov in slabih ponaredkov v Evropi Leon Pogelšek udarila drugič s knjigo Pokvarjeno zlato, ki tudi temelji na dovolj resničnem dogajanju.
Zaradi Titove atomske bombe
Dogajalo se je popolnoma nenaivno, domišljeno, z vrhunskimi strokovnjaki in znanjem akademskih oblikovalcev, izdelovanje skrivnostnih dragocenih priznanj, ki naj bi se v Nemčiji podeljevala najbolj zvestim Hitlerju in nacizmu. Izdelovali so se izjemni produkti, ki pravzaprav niso bili ponaredki, temveč izmišljeni originali, opremljeni s pravimi, sicer »izposojenimi« žigi najuglednejših zlatarskih delavnic. Bili so izdelani iz posebne skrivnostne legure ali zlitine, ki je bila menda del zaščitnega ovoja jedrskega reaktorja v Vinči, kjer je Tito ukazal zgraditi atomski inštitut z namenom, da bi bila tudi Jugoslaviji med izbranimi državami z atomsko bombo.
Leon Pogelšek, prvo ime Galerije Kos v pasaži Nebotičnika v Ljubljani, je letos našel sliko Ivane Kobilca, ki je bila z veliko verjetnostjo razpoznana za delo slovenske slikarke, najbolj znane po sliki Kofetarica. Najditelj si je kot poznavalec zamislil, da bi jo na dražbi prodal za okoli 25.000 evrov.
Na stotisoče akvarelov Franceta Slane
Trenutno se na Dunaju dogovarja z vdovo Gerolda Hirna, dovolj znanega avstrijskega slikarja, ki je živel pri Liechtensteinu, za odkup njegove zbirke 1500 slik, ki so se včasih prodajale za ceno od 2000 do 10.000 nekdanjih šilingov. Tako zajetne zbirke se na drobno težko prodajo na dražbah, treba jih je ponuditi kot vrhunsko dekoracijo hotelom, zavarovalnicam ali bankam, ki v svojih galerijah umetnine vodijo kot dobro naložbo. Zanimivo, da poslovno kupujejo umetnine tudi mnogi pokojninski skladi. Samo medklic: številka Hirnovih slik sploh ni velika, saj je recimo za najbolj količinsko ustvarjalnim slovenskim slikarjem Francetom Slano ostalo na stotisoče akvarelov in desettisoče oljnih slik! Slana je bil prvi mož slikarke Dore Plestenjak, mame pevca Jana Plestenjaka.
Skoraj nič bolje ne gredo v denar slavljeni nekdanji jugoslovanski umetniki. Tja do 30.000 evrov so običajne cene. Drugače pa je v Sloveniji le malo pokončnih galeristov. Vedno več je prodajalcev umetnin iz prtljažnika, najbolj pa trg razbijajo stalne vojne in podtikanja med galeristi, da oni drugi prodajajo ponaredke, tako da na koncu niti sami ne vedo, pri čem so. Seveda so vmes še samooklicani umetniški poznavalci, ki za dobro provizijo »priznavajo« za originale tudi izjemno slabe ponaredke.
O Leonu Pogelšku smo v Šepetu že pisali kot o solastniku sto kilogramov težkega dragocenega kamna, brezbarvnega safirja v odtenkih modre in bele, ki je bil izkopan in odkupljen na Madagaskarju. Safir je našel verodostojno mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, njegovo pristnost so potrdili v Švici, certifikat pa je izdal celo Prirodoslovni muzej Slovenije, ki je znan po izjemno natančnem preverjanju. Po nasvetu poznavalcev je Leon safir spravil v Švici, kjer je v sefu 16 metrov globoko. Da bi se našli pravi kupci, ki bi znali dragocen kamen ceniti tudi kot umetnino, je bil v raznih oblikah, slikovno in filmsko, predstavljen tudi v Dubaju, kjer je bil ocenjen na okoli 70 milijonov dolarjev. Toda ob razstavi so se takoj pojavili dušebrižniki, ki so zahtevali, da se dragocen kamen vrne ljudstvu otoške države. Celo slavni slovenski misijonar Pedro Opeka je naslovil na takratnega predsednika Boruta Pahorja prošnjo, naj posreduje. Še sreča, da ima lastnik varno spravljene vse dokumente in račune, ki so bili itak pogoj za hranjenje v Švici. O dogajanju pa Leon Pogelšek že pripravlja novo knjigo z naslovom Safir.
