Klasične rdeče petke na nogah Urške Klakočar Zupančič, predsednice državnega zbora, so bile dobra napoved kleno spravljivim domoljubnim besedam slavnostne govornice v Beltincih v čast stopeti obletnici priključitve Prekmurja pravi lastnici, materi Sloveniji.
Govor čarobne piščali
Nič ni v dobrih namerah ustavilo Urške, ki si je sicer zaželela zvočno napoved, ko bo prihajala na prizorišče v grajskem dvorišču, a državni protokol tak privilegij hrani le za predsednico države. Res je bila Nataša Pirc Musar pompozno naznanjena, vendar se je morala zadovoljiti, da ji je največ pozornosti posvečal vedno nekje pri roki mož Aleš. Iz varnostne bližine je za nedotakljivost predsednice skrbela njena svetovalka, bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki pa jo je imel na očeh njen naslednik Boštjan Poklukar, vedno najzadovoljnejši v uniformi, nekdaj v vojaški, zdaj v policijski.
Tudi zato je brez zaznane konkurence obeh visoko funkcionarsko postavljenih dam vse potekalo v stilu in je Urška z lahkoto zapeljala govor v slogu zadnje opere Wolfganga Amadeusa Mozarta Čarobna piščal, ki ji je z vabljivim piskanjem pregnala temo in zlobo, z dobroto, nagon ukrotila z razumom in z ljubeznivostjo pregnala mržnjo. Tako kot bi v dobro državi, po osamosvojitvi s Prekmurjem vred, moralo biti. Kot je v Beltincih običaj, ki ga skrbno neguje tudi sedanji župan Marko Virag, saj vse dobro v občini proslavijo na Otoku ljubezni sredi Mure pri Ižakovcih. In tako se je dogajalo tudi na državni proslavi priključitve Prekmurja matični domovini.
Marjan Podobnik spet dedek
Dober vonj stranke NSi je v Beltince prinesel sam predsednik in evroposlanec, začuda brez žene, Matej Tonin, prišel je tudi njegov najmarljivejši govornik za vse primere, poslanec Jožef Horvat z ženo Ireno, silno ponosno na moževo novo, brez odvečnih kilogramov, povsem športno postavo. Sicer pa je bil Horvat eden od predlagateljev, da 17. avgust postane državni praznik. Nekdaj predsednik izjemno močne stranke SLS Marjan Podobnik, zato tudi takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška, je prišel v spremstvu svojega velikega prekmurskega podpornika, izdelovalca sodov Marjana Maučeca, ki je izjemno ponosen na 75. obletnico Nogometnega kluba Beltinci, za katerega se tudi sam neutrudno zavzema z željo, da se spet vrnejo v prvo slovensko nogometno ligo, v kateri so nastopali deset let. Marjan Podobnik je bil še posebej razpoložen, saj mu je hči Anja po prvem vnuku Tobiji podarila še vnukinjo Felicito.
Diagonalno na zemljevidu Slovenije sta si Prekmurje in Primorska, pokrajini, ki sta si morali obe priboriti vrnitev k matični domovini. Brez sprenevedanja, v obeh so bili znanilci domoljubnih idej duhovniki. Po romanu Franceta Bevka, sami pravi kaplani Martini Čedermaci. Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru zaznala Jožefa Klekla, duhovnika, ki je hotel udejanjiti že mnogo prej sanjano in celo zahtevano Prekmurje kot samostojno Slovensko krajino, ki bi bila del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vrnitev Prekmurja Sloveniji po razpadu Avstro-Ogrske je bila zato tudi izjemno občutljiva točka na mirovnih pogovorih po prvi svetovni vojni v Parizu. Krojače meja v glavnem mestu Francije je prepričala študija, ki jo je predložil vodja slovenskih pogajalcev Mitja Slavič, zato je bilo dovoljeno 12. avgusta 1919 v Prekmurje vkorakati kraljevi vojski in ta je 17. avgusta istega leta predala upravljanje civilnim oblastem. Na podoben podvig so morali Primorci dočakati partizansko vojsko, da so se več kot dvajset let pozneje otresli strahotnega pritiska fašizma. Sicer pa je spletke in zaplete okoli priznanja Prekmurja Sloveniji sijajno opisal v knjigi Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 novinar in publicist Uroš Lipušček, ki že leta precej časa preživi med svojimi novimi sokrajani Prekmurci. Čeprav rojen Idrijčan, si je s svojo Meto, Kranjčanko, sicer pa lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Pekingu, v Prekmurju našel prijetno zatočišče.
Je bilo v Beltincih skoraj idealno prijateljsko in spravljivo, vendar brez stalnih uporabnikov besede sprava, strankarjev iz vrst SDS. Mogoče niso hoteli jeziti Viktorja Orbana, ki v Budimpešti razkazuje zemljevide Velike Madžarske, na katerem je njihovo tudi Prekmurje.
