Klasične rdeče petke na nogah Urške Klakočar Zupančič, predsednice državnega zbora, so bile dobra napoved kleno spravljivim domoljubnim besedam slavnostne govornice v Beltincih v čast stopeti obletnici priključitve Prekmurja pravi lastnici, materi Sloveniji.

Govor čarobne piščali

Nič ni v dobrih namerah ustavilo Urške, ki si je sicer zaželela zvočno napoved, ko bo prihajala na prizorišče v grajskem dvorišču, a državni protokol tak privilegij hrani le za predsednico države. Res je bila Nataša Pirc Musar pompozno naznanjena, vendar se je morala zadovoljiti, da ji je največ pozornosti posvečal vedno nekje pri roki mož Aleš. Iz varnostne bližine je za nedotakljivost predsednice skrbela njena svetovalka, bivša notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki pa jo je imel na očeh njen naslednik Boštjan Poklukar, vedno najzadovoljnejši v uniformi, nekdaj v vojaški, zdaj v policijski.

Diagonalno na zemljevidu Slovenije sta si Prekmurje in Primorska, pokrajini, ki sta si morali obe priboriti vrnitev k matični domovini. Brez sprenevedanja, v obeh so bili znanilci domoljubnih idej duhovniki.

 

Tudi zato je brez zaznane konkurence obeh visoko funkcionarsko postavljenih dam vse potekalo v stilu in je Urška z lahkoto zapeljala govor v slogu zadnje opere Wolfganga Amadeusa Mozarta Čarobna piščal, ki ji je z vabljivim piskanjem pregnala temo in zlobo, z dobroto, nagon ukrotila z razumom in z ljubeznivostjo pregnala mržnjo. Tako kot bi v dobro državi, po osamosvojitvi s Prekmurjem vred, moralo biti. Kot je v Beltincih običaj, ki ga skrbno neguje tudi sedanji župan Marko Virag, saj vse dobro v občini proslavijo na Otoku ljubezni sredi Mure pri Ižakovcih. In tako se je dogajalo tudi na državni proslavi priključitve Prekmurja matični domovini.

 

Štumpf Kučan / Foto: Alenka Žavbi

Peter Štumpf in Milan Kučan, »Zrejlo je žito …«  / Foto: Alenka Žavbi

 

Na grajskem dvorišču v Beltincih so skupaj sedeli spravljivo in prijateljsko, nič postrani se pogledujoči iz skoraj vseh političnih združb, pri čemer je blestela Svoboda s svojimi paradnimi poslanci. Ni bilo dovolj, da sta skupaj sedela nekdanji predsednik države Milan Kučan in domači prekmurski škof Peter Štrumpf, v neprisiljenem pomenku, v stilu prekmurske narodne Zrejlo je žito. Oba žlahtnih prekmurskih korenin, toleranten luteran in zagrizen katolik, ki je na maši na predvečer praznika v obnovljeni župnijski cerkvi v Beltincih razglasil, da kristjani najbolj zmagujejo, ko so poraženi, preprosto po metropolitu Stanislavu Zoretu, ki je na Marijin praznik na Brezjah oznanil domu in svetu, da je človek brez vere nag in ga »potemtakem tudi v vročini zebe«. In sprožil nedeljeno negodovanje Slovencev! Toda Kučan in Štrumpf sta bila zanesljivo brez težkih misli, kajti od blizu sedeče legende prekmurskih dobrot Naceta Rajha iz gostilne v Bakovcih je zanesljivo prihajalo pomirjujoče vabilo. Z Michelinovim priznanjem Bib Gourmand, sijajnih kulinaričnih dobrot.

Marjan Podobnik spet dedek

Dober vonj stranke NSi je v Beltince prinesel sam predsednik in evroposlanec, začuda brez žene, Matej Tonin, prišel je tudi njegov najmarljivejši govornik za vse primere, poslanec Jožef Horvat z ženo Ireno, silno ponosno na moževo novo, brez odvečnih kilogramov, povsem športno postavo. Sicer pa je bil Horvat eden od predlagateljev, da 17. avgust postane državni praznik. Nekdaj predsednik izjemno močne stranke SLS Marjan Podobnik, zato tudi takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška, je prišel v spremstvu svojega velikega prekmurskega podpornika, izdelovalca sodov Marjana Maučeca, ki je izjemno ponosen na 75. obletnico Nogometnega kluba Beltinci, za katerega se tudi sam neutrudno zavzema z željo, da se spet vrnejo v prvo slovensko nogometno ligo, v kateri so nastopali deset let. Marjan Podobnik je bil še posebej razpoložen, saj mu je hči Anja po prvem vnuku Tobiji podarila še vnukinjo Felicito.

 

Jože Irena Horvat / Foto: Alenka Žavbi

Irena in Jožef Horvat, brez odvečnih kilogramov / Foto: Alenka Žavbi

 

Diagonalno na zemljevidu Slovenije sta si Prekmurje in Primorska, pokrajini, ki sta si morali obe priboriti vrnitev k matični domovini. Brez sprenevedanja, v obeh so bili znanilci domoljubnih idej duhovniki. Po romanu Franceta Bevka, sami pravi kaplani Martini Čedermaci. Urška Klakočar Zupančič je v svojem govoru zaznala Jožefa Klekla, duhovnika, ki je hotel udejanjiti že mnogo prej sanjano in celo zahtevano Prekmurje kot samostojno Slovensko krajino, ki bi bila del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vrnitev Prekmurja Sloveniji po razpadu Avstro-Ogrske je bila zato tudi izjemno občutljiva točka na mirovnih pogovorih po prvi svetovni vojni v Parizu. Krojače meja v glavnem mestu Francije je prepričala študija, ki jo je predložil vodja slovenskih pogajalcev Mitja Slavič, zato je bilo dovoljeno 12. avgusta 1919 v Prekmurje vkorakati kraljevi vojski in ta je 17. avgusta istega leta predala upravljanje civilnim oblastem. Na podoben podvig so morali Primorci dočakati partizansko vojsko, da so se več kot dvajset let pozneje otresli strahotnega pritiska fašizma. Sicer pa je spletke in zaplete okoli priznanja Prekmurja Sloveniji sijajno opisal v knjigi Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 novinar in publicist Uroš Lipušček, ki že leta precej časa preživi med svojimi novimi sokrajani Prekmurci. Čeprav rojen Idrijčan, si je s svojo Meto, Kranjčanko, sicer pa lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Pekingu, v Prekmurju našel prijetno zatočišče.

Andreja gomboc / Foto: Alenka Žavbi

Andreja Gomboc, Prekmurka, ki pozna vesolje. / Foto: Alenka Žavbi

 

Na proslavo je prišel tudi Beltinčan Jože Tivadar, ki je z ženo Rozalijo dolgo časa živel v Rimu, kjer je bil iskan svetovalec naših diplomatov, bil je zelo blizu papežu Janezu Pavlu II. in prejel visoko vatikansko odlikovanje. Zelo pa se je trudil tudi pri oddajah Radia Vatikan v slovenskem jeziku, ki se je prvič oglasil 21. decembra 1947 in v Slovenji postal pod komunistično oblastjo ilegalno najbolj poslušan radio. Prišla je tudi domačinka Andreja Gomboc, v svetu izjemno uveljavljena astrofizičarka in Slovenka z največ znanja o vesolju. Bil je tudi Marjan Šiftar, pri predsedniku Kučanu šef kabineta in pozneje veleposlanik v Makedoniji, sicer pa sin izjemnega misleca in kulturnika, profesorja in politika Vaneka Šiftarja. Ta je zapustil izjemno botanično bogastvo v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ki zdaj sodi v varovano arhitekturno dediščino kot spomin tudi Vanekovima bratoma, padlima v prvi svetovni vojni, in vsem žrtvam druge vojne.
Milan in Katarina Kreslin / Foto: Alenka Žavbi

Milan Kreslin, se vidimo decembra v Cankarju! / Foto: Alenka Žavbi

 

Se je nekega dne spomnil Beltinčan Vlado Kreslin, da ga je kot mladega neznanega pevca prišel iz Ljubljane za naslovnico revije Antena fotografirat sam mojster fotografije pokojni Egon Kaše. Vlada, že takrat oblečenega v črno, je Egon postavil sredi njive med rumene cvetove ogrščice. Tako rumene, kot je bila obleka slavnostne govornice Urške Klakočar Zupančič. Prekmursko rumene! In Vladova večna Eva nam je zaupala družinsko skrivnost Vladovega očeta Milana. S sinom bi rad nastopil, star 96 let, vsaj še enkrat. In bo! Decembra letos v Cankarjevem domu! Tako širokih grudi in talentov so bili ter so še mnogi prekmurski kulturniki in umetniki, od pisatelja Miška Kranjca do slavnega risarja stripov in strupenih političnih karikatur Mikija Mustra ter žlahtnega pisca Ferija Lainščka.

Je bilo v Beltincih skoraj idealno prijateljsko in spravljivo, vendar brez stalnih uporabnikov besede sprava, strankarjev iz vrst SDS. Mogoče niso hoteli jeziti Viktorja Orbana, ki v Budimpešti razkazuje zemljevide Velike Madžarske, na katerem je njihovo tudi Prekmurje. 

Priporočamo