Ljubosumni izvozniki resnice, združeni z desne in leve slovenske politike, skušajo na vsak način najti napako v rusko-ameriški zamenjavi in osvoboditvi političnih zapornikov, novinarjev, vohunov in morilcev, v kateri je vidno vlogo odigral državni sekretar in diplomat Vojko Volk, v premierjevem kabinetu zadolžen za mednarodne zadeve. Nekje daleč mu je v pomoč pomahal njegov večni prijatelj Iztok Mirošič, tudi izkušen v diplomaciji in ne povsem naključno ob pravem času slovenski veleposlanik v Washingtonu.
Kosovce urili sudanski fundamentalisti
Zgodba o spretni diplomaciji bo lepega dne že prišla na plan, skupaj z bonboni za dobro opravljeno delo. Kot se je italijanskemu profesorju na univerzi v Bariju, v Apuliji, Lucianu Canfori v knjigi Izvoz svobode zapisalo dejstvo, ob katerem bo tudi Srbom bolj jasno, zakaj je Nato od marca do junija 1999 med vojno na Kosovu bombardiral Zvezno republiko Jugoslavijo. Resnica je, da so se po nasvetu Američanov, ki imajo Srbijo itak za veliko zaveznico Rusije, uradno imenovani kot prostovoljci Osvobodilne vojske Kosova, urili sudanski fundamentalisti, znani po neizprosni krutosti. Izkazali so se kot izjemno dojemljivi učenci, zato so jih Sudanci povzdignili kar v rang paladinov ali svojih pravih somišljenikov. Kosovci naj bi se kruto znesli nad Srbi, vendar ni šlo, zato je sledilo bombardiranje brez jasnega pristanka Združenih narodov.
A vrnimo se v Apulijo. Tam je junija letos papež Frančišek poskušal voditeljem skupine sedmih najbolj razvitih držav sveta G7 prodati svoje dogovore z italijansko predsednico Giorgio Meloni kot politiko aktivne tolerance. Dogajalo se je v enem najrazkošnejših hotelskih naselij ob sredozemski obali Borgo Egnazia blizu vasi Savelletri pri Brindisiju, kjer se je tudi papež počutil izvrstno. Pogovarjal se je s sedanjim »nekandidatom« za ameriškega predsednika, drugače še aktualnim predsednikom ZDA Joejem Bidnom, ki se po novem razkazuje kot neutruden rekreativni kolesar, s francoskim predsednikom Emanuelom Macronom, ki je z nedavno zaključenimi neverjetnimi olimpijskimi igrami bodoče ameriške organizatorje v Los Angelesu postavil v nezavidljiv položaj, s turškim predsednikom Recepom Erdoganom, ki bi rad dobil močno besedo v Evropi in Rusiji, pa tudi z Indijcem Narendro Modijem, ki kani na severu svoje države zgraditi tako veliko hidrocentralo, da bi na novo nastalo jezero z domov pregnalo pet milijonov malih vrtičkarskih gojiteljev zelenjave. Seveda pa na srečanju ni manjkal niti povsod prisotni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Uradno so se pogovarjali o novih tehnologijah in umetnici inteligenci, v resnici pa je beseda tekla o tem, kam bo kdo »izvažal« svobodo: od Afrike, Mjanmara (Burma) in Ukrajine do Palestine. Z »izvozom« svobode imajo največ izkušenj ZDA, malo manj Francozi in Turki, veliko željo pa imajo po novem tudi Kitajci. Pogovor sploh ni bil zatežen, kajti sijajno razkošno okolje z blagoslovom papeža jih je spravilo v razpoloženje kot svate v istem resortu, ki sta jih za 6,5 milijona dolarjev na poroki oktobra 2012 gostila igralka Jessica Biel in pevec Justin Timberlake. Ta je po poročanju lokalnih medijev obiskal tudi bližnje, menda najlepše manjše letovišče na svetu, Polignano a Mare, kjer se je rodil strašno priljubljen italijanski pevec zabavne glasbe Domenico Modugno, ki so mu hvaležni someščani postavili tudi velik spomenik. Za vedno bo ostala njegova popevka Volare ali Nel blu, dipinto di blu ali v prostem prevodu svobodno letim po modrini in pojem!
Kissinger jo je pobrisal iz Pariza
Sicer pa je v Apuliji na srečanju G7 papež Frančišek le nadaljeval delo odstopljenega papeža Benedikta XVI., ki je 29. septembra 2006 v svoji rezidenci pri Rimu v Castel Gandolfu sprejel takratnega ameriškega državnega sekretarja za zunanje zadeve pod predsednikom Georgeem Bushem, izjemno vplivnega in verjetno največjega izvoznika ameriške svobode Henryja Kissingerja, in ga povabil za svojega zunanjepolitičnega svetovalca. In Kissinger je bil za. Tisti Kissinger, ki je podpiral vodjo Rdečih kmerov Pol Pota, ki je dal pobiti nekaj milijonov sodržavljanov, ki je do konca zagovarjal vojno v Vietnamu, bil v ozadju umora čilskega predsednika Salvadorja Allendeja leta 1973 ter postavljal in podpiral krute južnoameriške diktatorje. Prvi je začel uporabljati besedo teroristi za nasprotnike režimov, izraz, ki je najbližje nacističnemu banditi, s katerim so Nemci označevali evropska partizanska gibanja. Samo medklic: Kissingerju je maja 2001 francoska policija v pariškem hotelu Ritz izročila sodni poziv na zagovor zaradi izginotja petih Francozov, ki jih je »njegov« general v Čilu Augusto Pinochet likvidiral. Kissinger je takoj vedel, za kaj gre. Pobrisal jo je iz hotela in nikdar več prišel v Francijo.
Kot kaže, papeža Frančiška niti ne skrbi, da je Giorgia Meloni vedno bliže sodobnim fundamentalistom v Evropski uniji, kjer se zagovarjajo skrajno desne ideologije, kar žal odobravajo tudi nekateri slovenski evroposlanci, v prvi vrsti Milan Zver in Branko Grims. Praktično zahtevajo, da naj bi vlade članic EU dosledno sodelovale z Rimskokatoliško cerkvijo, v šole uvedle strog verouk, se odločno borile proti LGBT civilnim gibanjem, ukinile pravico do splava in kakršno koli obliko evtanazije. Vse v smislu »svobode«!
Fundamentalizem pri vtikanju Cerkve v politike podpira tudi slovenska RKC, ki stoji na stališču, da tudi najhujši spolni delikti duhovščine spadajo le pod cerkveno obsodbo. Javna tajna je, da v Vatikanu niti slučajno niso zadovoljni z našim cerkvenim vrhom. Še največ simpatij uživa novomeški škof Andrej Saje, ki je tudi predsednik Slovenske škofovske konference. Ko je bil papež Frančišek nedavno na nekajurnem obisku v Trstu, so naše cerkvene veljake sicer povabili, vendar so ostali ob strani, predvsem zaradi zapleta s spolnim nasilnikom Markom Rupnikom, ki ga je koprski škof Jurij Bizjak sprejel pod svoje okrilje kot izgubljenega sina. Koprska škofija sicer letos praznuje 1500 let od prihoda prvega škofa svetega Nazarija. V tistih časih je s kopnega na otok Justinopolis ali Capor ali Capodistrio ali Koper prišel s hojo po morju! Samo medklic: stolna cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru ima najstarejši cerkveni zvon v Sloveniji, ki pa je šel zaradi kratenja spanca hudo na živce pokojnemu glasbeniku in posebnežu Marku Breclju.
In čeprav ima Slovenija kar 318 cerkva, ki nosijo Marijino ime, smo si na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja za obisk izbrali Marijino romarsko svetišče na Zaplazu pri Trebnjem oziroma pri Čatežu, do katerega je od Litije peš hodil Fran Levstik. Slavnostni govorec, prav škof Andrej Saje, je bil dvoumen, ko je dejal, da je človek edino živo bitje, ki loči dobro od zla, zato mora za svoja dejanja tudi odgovarjati. Je bil to njegov odgovor na skrivanje Marka Rupnika v koprski škofiji? Drugače pa so bile Sajetove zahteve klasične. Proti splavu, proti evtanaziji in do konca izpeljati dolžnost pokopa, tudi za nasilno pokončane! Sicer pa so na Marijin praznik vero ohranjali kot vedno – z nenehno ponavljajočimi se obredi in citati iz Svetega pisma.
