Na spominski slovesnosti ob 110. obletnici začetka prve svetovne vojne je slavnostni govornik, direktor Kobariškega muzeja Martin Šolar, najavil vpis na seznam Unesca tako za spominsko cerkev Svetega duha na Javorci nad reko Tolminko, posvečeno padlim avstro-ogrskim borcem na soški fronti, kot za Rusko kapelico ob cesti na Vršič, postavljeno v spomin ruskim ujetnikom, umrlim pod plazom. Za odobravanje dobrega razpoloženja ob predlogu je dodatno poskrbela izvrstna pevka Ana Vipotnik, sicer diplomirana rusistka, ob spremljavi kitare, enega najbolj svetovljanskih slovenskih glasbenikov Igorja Leonardija, ustanovitelja proslavljenega Fake Orchestra, katerega člana sta oba.
Matjaž Marxu kolo za slovo
Glasbeno uigrani par je sicer povezan tudi zasebno, imata dva otroka, Ana pa je hčerka legendarne slovenske igralke Marijane Brecelj in žal že pokojnega Matjaža Vipotnika, sina pesnika Ceneta Vipotnika ter vrhunsko šolanega in nagrajevanega grafičnega oblikovalca. V večnem spominu bo ostal njegov plakat Karla Marxa s kolesom, s katerim naj bi se odpeljal v zgodovino, skupaj s slovensko partijo, ki je takrat že dala slutiti, da bo sestopila z oblasti.
Marijanin oče Marijan Brecelj pa je izhajal iz trdne rodbine zdravnika Antona Breclja iz Zapuž pri Ajdovščini. Bil je pravnik, politik, alpinist, partizan prvoborec in narodni heroj, ki je šel v NOB kot krščanski socialist, podobno kot pisatelj in pesnik Edvard Kocbek. Petega maja 1945 je v Ajdovščini postal podpredsednik prve Narodne vlade Slovenije. Med komunisti je dosegel visoke položaje v politiki, vendar nikoli povsem na vrhu, ker niso pozabili na njegovo poreklo krščanskega socialista, kar je partiji dalo prepotrebno širokogrudnost, po drugi strani pa so morali ohranjati njeno strogost in čistost. Nikdar pa Marijan Brecelj ni pristal na političnem stranskem tiru.
Spomin na pesnika Balantiča
Ko je moral Marijan Brecelj zaradi politične funkcije za deset let v Beograd, je šla z njim vsa družina. Mamo Ančko Levar so takoj sprejeli v Jugoslovansko dramsko pozorište pod pogojem, da se nauči dobro govoriti srbohrvaško. Ob stoletnici njenega rojstva leta 2015 so na Ančkini rojstni hiši v Grahovem odkrili spominsko ploščo. Prišla sta tudi Milan Kučan in Janez Stanovnik, kar je bilo presenečenje za domačine, kajti Grahovo je kraj trpkega spomina na medvojni dogodek, ko so partizani hudo obračunali z belogardistično postojanko. Med napadom je v goreči hiši v Grahovem umrl tudi komaj 22 let mlad vrhunski pesnik France Balantič, ki je tam tudi pokopan, čeprav je bil rojen v Kamniku, kjer se po njem imenuje tudi knjižnica. Imenovanje se je zgodilo za časa županovanja Marjana Šarca, nekdanjega obrambnega ministra, zdaj evroposlanca Svobode v Bruslju.
Grahovo je poseben kraj. V njem stoji lepo število partizanskih in domobranskih spomenikov, vedno znova pa se pojavljajo ideje, da bi okolje z okoli 500 prebivalci potrebovalo še kakšnega. Iz Grahovega je tudi vzorno dobra novinarka, televizijska voditeljica in filmska igralka Vesna Milek, ki je zaslovela z glavno vlogo v Anini proviziji, obenem še sijajna pisateljica, ki je napisala tudi biografski roman o igralcu Borisu Cavazzi.
Če zapišemo, da z Notranjskega izhaja tudi posebnež v zabavni glasbi Tomaž Domicelj, se je treba ob letošnjem letu, posvečenem Rudolfu Maistru, spomniti, da se je general rodil pred 150 leti v Kamniku, živel v Mariboru, umrl pa je na Uncu na Notranjskem 26. julija 1934. Tja so ga na stara leta zvabili spomini na mladost, ki jo je preživljal pri teti Matildi, ki je imela na Rakeku sijajno restavracijo. Notranjec je tudi prvi guverner samostojne Banke Slovenije dr. France Arhar. V mladosti zidarski pomočnik očetu, za katerega se še sedaj ve, da je bil najboljši pritrkovalec v cerkvenem zvoniku.
