Razen z zelo redkimi se samostojna Slovenija ne more pohvaliti s prav izborno bero finančnikov, bankirjev ali uspešnih dobronamernih denarnih manipulantov. Odkar smo zlezli v Evropsko unijo, je moralo prevzeti pomembne funkcije v Bruslju, Luksemburgu ali Frankfurtu, kot veleva evropski ključ zastopanja posameznih držav članic, kar nekaj sposobnih, še več pa nesposobnih, oboji pa se ob vrnitvi domov trkajo po prsih, kako občudovanja vredno je bilo njihovo delo. Čeprav je letošnji avgust kar vroč, vse navezane na finančne posle trese huda mrzlica pričakovanja, kako se dokopati do visokih funkcij, ki se kažejo na jesenskem obzorju.
Guvernerja izbirajo razlaščeni
Zadnje desetletje se okoli Banke Slovenije vse vrti okoli lastnikov, ki so jim bile zaplenjene podrejene obveznice v Novi Ljubljanski banki zaradi polnjenja velikanske bančne luknje. V ozadju še vedno živi ideja dr. Franceta Arharja, ki je hotel doseči izplačilo za razlaščene podrejence tako, da bi računsko sodišče dobilo dovoljenje za preiskavo poslovanja Banke Slovenije in, zlepa ali zgrda, našlo napako v njenih odločitvah. Seveda je bil in je še vedno ciljan kot krivec nekdanji guverner dr. Boštjan Jazbec, ki pa je bil v evropskih finančnih institucijah eden redkih Slovencev, prepoznan kot pravi bančnik, ne pa za strokovnjaka imenovan od države.
Treba se je spomniti dogodkov iz časov hude gospodarske krize, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor (od 2008 do 2011) in je že zijala velika bančna luknja. Sam niti slučajno ni vedel, ne kod ne kam, zato je poslušal svoje svetovalce, ki so mu brezglavo ukazali, naj denar, s katerim bi reševali slovenske banke, raje nameni že hudo obubožanim gradbincem, ki naj bi zagnali velike posle in potem bi se denar kar sam po sebi spet vračal v banke. Rezultat je bil, da so šli vsi veliki gradbinci v stečaj, bančna luknja pa je ostala. Sedaj je jasno. Če bi takrat namenili denarno pomoč bankam, bi bile še vedno vse slovenske banke v naši lasti, tako pa nimamo več nobene. Ostal nam je edini možen nasvet Evropske centralne banke, če nismo hoteli dobiti zloglasne trojke, da se za polnjenje bančne luknje razlastijo podrejene obveznice. Tako se je odločila tudi takratna vlada Alenke Bratušek. Podoben ukrep so sprejeli v Grčiji, na Cipru, v Španiji in Italiji in se izmazali. O vračanju premoženja podrejencem ni bilo nikjer več govora, razen pri nas, kajti naši »strokovnjaki« o Bruslju še vedno razmišljajo kot nekdaj o Beogradu – v stilu »lako ćemo, jih bomo že nategnili«! Kar je pomenilo hud spor, ki še traja, ker Evropska centralna banka niti slučajno ni pristala na to, da bi lokalno državno računsko sodišče in celo kriminalisti brskali po poslovanju Banke Slovenije, ki hrani tudi zaupne dokumente evropskega bančništva.
Zato je tudi v sedanji igri iskanja novega guvernerja po Boštjanu Vasletu največji problem rešitev nepotešenih razlaščenih podrejencev, med katerimi so bili ob najbolj zajetne vložene denarje skoraj vsi slovenski gradbinci, ki pa so svoja imena skrili za odvetniškimi pisarnami v Luksemburgu, ki so opravile nakupe v njihovem imenu. Da bi pomiril stalne pritiske razlaščencev, bi finančni minister Klemen Boštjančič takoj odredil izplačila podrejencev, vendar je težko plačati račun, če na njem ni naslova, ne imena prejemnika denarja.
Sedanji guverner Boštjan Vasle niti ne razmišlja, da bi ostal na guvernerskem položaju še naslednji mandat, ker je tihi kandidat Slovenije za člana vodstva AMLA, nove agencije EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki naj bi konec leta začela delovati v Frankfurtu.
Razlaščence podrejenih obveznic bi najbolj veselilo, če bi guverner postal Anton Rop, ki pa je »politični« bonus že izborno unovčil, ko je svojo Melito Župevc spravil na visoko, izjemno odgovorno in kar je najvažnejše, dobro plačano veleposlaniško funkcijo na Dunaj. Rop pa bi se moral odpovedati tudi lastništvu v svojih zasebnih podjetjih. Stranka SD ima v Banki Slovenije svojega viceguvernerja Milana Cvikla, ki ima za guvernerski položaj dovolj izkušenj v domačih in tujih finančnih institucijah, bil je celo dekan evropskega računskega sodišča, v javnosti pa so se že tudi umirile govorice o njegovem zasebnem življenju in ločitvi. Guverner bi bil tudi drugi viceguverner Marko Pahor, ki je bil prodekan Ekonomske fakultete ob dekaniji dr. Metki Tekavčič. Je pa sorazmerno mlad za tako zahteven položaj, na katerega bi zlezla tudi viceguvernerka Tina Žumer, ki je zastopala Slovenijo v Evropski centralni banki, kjer pa ni pustila velikega pečata. Priglaša se tudi državna sekretarka z ministrstva za finance Saša Jazbec, žena predsednika uprave Zavarovalnice Sava Re Marka Jazbeca, ki pa je bila omenjena tudi v spornem nakupu poslovne podrtije na Litijski cesti, ki jo je izpeljala sedaj že pozabljena ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Guverner bi bil tudi četrti sedanji viceguverner Primož Dolenc, mesto guvernerja je bilo ponujeno tudi nekdanjemu ministru za finance Dušanu Mramorju, proameriški finančniki pa bi pripeljali kar Egona Zakrajška, znanega iz ameriške zvezne banke za rezerve, ki je med gospodarsko krizo v Sloveniji neutrudno kot rešitev svetoval, da razprodamo vse, kar je vrednega.
Smo v rokah madžarskega milijarderja
Kaj je v šestih letih storil sedanji guverner Boštjan Vasle, ki je nazadnje dal intervju za Radio Ognjišče? Dovolil je prihod madžarske banke OTP, ki je sedaj najmočnejša v državi, potem ko ji je od Societe Generale uspelo kupiti nekdanjo SKB in, kar se je zdelo še bolj nemogoče, od ameriškega finančnega sklada Apollo še mariborsko Novo Kreditno banko Maribor. Nakupovalni podvig je uspel madžarskemu milijarderju Sandorju Csanyiju, prvemu možu banke OTP, katerega desna roka je Viktor Orban, tako močan je. Oba sta zaljubljena v nogomet in oba občudovalca predsednika Uefe Aleksandra Čeferina. Csanyi ima zato tudi visok položaj v Uefi, sam pa je tudi lastnik nogometnega kluba Pick Szeged, ki nosi ime po finančnem pokrovitelju, tovarni zimskih salam (teliszalami), ki jim pravimo ogrska salama.
Prebrisani Csanyi je ob nakupu NKBM prisluhnil tudi poveljniku vseh slovenskih nadzornikov Borutu Jamniku in po prijateljski linji Orbana z našo stranko SDS še Borutu Petku, ki je zaradi prijateljevanja družin Petek in Janša sedel v nekdanji vladi predsednika SDS kot njegov osebni svetovalec. Oba, Jamnik in Petek, sta namreč poznala poslovanje NKBM do obisti. In tako pridemo do zanimivega poslovno-politično-športnega obrata, ko se ve, da odvetniška skupina Čeferin zastopa banko OTP na celotnem Balkanu. Razvpita odvetniška pisarna Senica, v kateri dela tudi Eva, hči Antona Ropa, zastopa razlaščene podrejence, nasprotno stran, da razlastitev ni bila sporna, pa odvetniška pisarna Čeferin.
