Neoliberalizem je po definiciji popolnoma podivjan kapitalizem, ki nima nobenega moralnega zadržka pri služenju denarja. Pri nas je podivjal po divji privatizaciji, tajkunstvo kot zakonita kraja pa je sploh neoliberalizem brez primere. Najbolj izpostavljen slovenski primerek neoliberalizma je olastninjenec Iskre Dušan Šešok z izjavo, da bi morali delavci zaslužiti manj, ker bi šele tako doumeli, kakšen dobrotnik je njihov gospodar, ki jim omogoča, da sploh živijo!
Dušan Šešok, sam sebi je všeč. / Foto: Alenka Žavbi
In z neoliberalizmom se je pravzaprav rodila – ne veda, temveč vegasti poklic, ki se imenuje PR, public relations ali po slovensko preozko definirano odnosi z javnostjo. PR je pravzaprav izmišljen za sodobne neoliberalne prevarante z odličnim primerom v filmu Volk z Wall Streeta, ki si svoj osebni ugled, ugled svojega podjetja, družbe, agencije ali celo čisto navadne obrtniške delavnice enostavno kupijo, tako da zaposlijo ali najamejo ljudi, ki naj bi se spoznali na čudežni PR. Mogočneži se sploh ne zavedajo, da so se v trenutku prepustili na milost ali nemilost PR-agencij, za katere pravzaprav ni meja, kajti njihovo delovanje, dobro ali celo kriminalno, ni uzakonjeno nikjer, kaj šele da bi jim pretile denarne ali zaporne kazni.
»Padajo« z balkonov
Neoliberalizem in iliberalizem, ki ga zastopata Donald Trump in Viktor Orban, sta se domislila fantastičnega preobrata v poštenem obveščanju javnosti. Najprej sta oba, posnemovalce imata tudi pri nas, razglasila, da so novinarji kronični lažnivci, da so mediji enostavno kup umazanih lažnih (fake) novic. Omahljivi, prestrašeni, brez zavedanja, kakšen poklic opravljajo, večina komaj zaznavnih kot novinarji, nekateri resnično tudi plačani od politike in neoliberalnih bogatunov, so po opravljenem umazanem poslu v novinarstvu enostavno prestopili v PR ter postali trobentači o sposobnosti in dobroti svojih nekdanjih preganjalcev.
Zadnja žrtev islamske politične in verske piarovske gonje je bil pisatelj, avtor Satanskih stihov Salman Rushdie. Proti njemu je spodbudila napadalca z nožem, ki sploh ni dobro vedel, zakaj je napadel.
Neoliberalizem se je potem lotil enostavnega nakupa medijev, iz katerih so takoj nagnali v javnosti najbolj brane novinarje, od preostalih pa zahtevali, da se jih vsak dan gladi po koži in objavlja čim več njihovih fotografij. V ZDA Trumpu zaradi politike, razdeljene med demokrate in konservativce, ni povsem uspelo tako kot njegovemu madžarskemu občudovalcu, diktatorju Viktorju Orbanu, ali drugemu prijatelju Vladimirju Putinu, ki si je za vzor ubijanja vzel francoski primer iz 19. stoletja, ko so alzaškega častnika Alfreda Dreyfusa obtožili vohunstva na podlagi zaigranih lažnih pričevanj. Trajalo je osem let, da je bila lažna sodba razkrinkana! V Rusiji ali na Madžarskem se Dreyfus ne bi izmazal, saj bi prej »padel« z balkona ali pa bi ga enostavno pokončali s streli na ulici, če ga ne bi po nesreči zbil avto z neznanim voznikom.
Melita Župevc, odkorakala je v diplomacijo. / Foto: Alenka Žavbi
Tako smo tudi pri nas prišli do popolnega razvrednotenja novinarstva in poveličevanja PR. Žalostnega časa, ko se vodilni direktorji in predsedniki uprav, najbolj v družbah in ustanovah, ki so v državni lasti, vedejo kot kitajski vrtni palčki iz mavca, če nimajo ob sebi cele čete piarovcev. Med piarovci ali piarovkami in njihovimi delodajalci se po pravilu spletajo dokaj nenavadna bližnja prijateljstva. Tako spretni piarovci, še bolj pa piarovke, tudi najuglednejše v gospodarstvu in politiki nehote obvladajo kot igračko, v PR-agencijah pa jih nič ne zadržuje, da ne bi »znanja« o svojih strankah za lep denar prodajali konkurenci.
Tako spretni piarovci, še bolj pa piarovke, tudi najuglednejše v gospodarstvu in politiki nehote obvladajo kot igračko, v PR-agencijah pa jih nič ne zadržuje, da ne bi »znanja« o svojih strankah za lep denar prodajali konkurenci.
Nedavno je prišla na dan zgodba Andraža Osima – sicer neznanega v novinarskih vrstah, čeprav sam trdi, da je novinar –, ki se je zapisal Gibanju Svoboda, kjer so kmalu razkrili njegove »PR-sposobnosti«. Tako daleč je šlo, da mu je predsednica Urška Klakočar Zupančič prepovedala vstop v državni zbor. Zatem se je priključil »zelenim«, kjer tudi niso prepoznali nobene od sposobnosti, ki jih je obljubljal, nato se je zatekel k DeSUS, ko je bil strankin predsednik še Anton Rifelj, ki pa sam tudi ni znal razrešiti uganke, zakaj ga pravzaprav ima kot piarovca.
Iz novinarstva v piar
Žal tudi dobri novinarji, predvsem zaradi mizernih plačil, odhajajo v PR, politika pa jih zaradi znanega imena v javnosti celo sama vabi. Enako se je dogajalo tudi znanim športnikom, od Toneta Vogrinca do Iva Daneua, ki se jima politika ni izšla, in nazadnje boksarja Dejana Zavca, ki je bil na listi Svobode sicer izvoljen, potem pa je sam pošteno ugotovil, da v parlamentu nima kaj početi, nato se mu je celo poslabšalo zdravje. Medklic: zamenjal ga je pravi fant, ki ima politiko rad, saj je bil že občinski svetnik v Lendavi, Dejan Suč, hitro dobro vklopljen v vrste mlajših poslancev.
Polona Frelih, novinarka, ki je odšla. / Foto: Alenka Žavbi
Tako je Tina Hojnik, donedavnega v ekipi Uroša Slaka na Pop TV, postala zaupnica finančnega ministra Klemna Boštjančiča, Slakov nekdanji urednik Bojan Traven je direktor podjetja Soteska Vintgar, dolgoletni televizijski voditelj Boštjan Lajovic je bil obetaven politični pripravnik pri predsedniku Danilu Türku, zdaj pa je pri roki infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek. V politiko so se zalezli novinarji, od Ljerke Bizilj, ki ji ni najbolj uspelo, do zaupnika Marjana Šarca Rudija Medveda, neomejeno ambiciozne Nataše Pirc Musar in izbranke nekdanje LDS Majde Širca. Ob Antonu Ropu je zacvetela piarovka in zdaj diplomatka Melita Župevc, da ne pozabimo Mojce Pašek, žene dolgoletnega izvedenca za PR Mileta Šetinca. Pa nekdanja radijska novinarka Uršula Majcen, novinar Rok Praprotnik je tudi odšel in se izkazal kot desna roka Draga Kosa, Irena Joveva je postala evroposlanka, Tanja Fajon zunanja ministrica z že zaigrano funkcijo predsednice stranke SD, na desno sta šli Ksenja Koren in Metka Lajnšček, ki sta dosegli na različne načine natančno to, kar sta se namenili. V novinarstvu je obupala celo dobra dopisnica RTV Slovenija iz Moskve Polona Frelih in nazadnje pristala v Turistični zvezi Slovenije.
Ivo Daneu, politika se mu ni izšla. / Foto: Alenka Žavbi
Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani dr. Marko Jug je najbolj vzhičen, če v medijih zasledi, kako je postaven kirurg. Pri njem je bil piarovec zelo dober tudi kot novinar Jure Brankovič, a se je nato preselil na zdravniško zbornico, potem pa ga je najela farmacevtska družba Roche.
Zadnja žrtev islamske politične in verske piarovske gonje je bil pisatelj, avtor Satanskih stihov Salman Rushdie. Proti njemu je spodbudila napadalca z nožem, ki sploh ni dobro vedel, zakaj je napadel. Rushdieja so komaj rešili, izgubil je oko in napisal o dogodku tudi v slovenščino prevedeno knjigo Nož.
Zato gre verjeti italijanskim sociologom, da bo naslednja stopnja neoliberalizma že preizkušen iztrebljevalni družbeni red barbarstvo. Brez hitre prehrane, ker se bodo ljudje enostavno požrli med seboj.
