Daniel očeta ni videl od svojega 8. do 18. leta. »Ko si otrok, te to zelo prizadene, razmišljaš, kako je to tvoj oče. Ko odrasteš, pa ugotoviš, da življenje ni črno-belo. Stvari sprejmeš takšne, kot so. Vse je del življenja. Do mojega osmega leta je bil najboljši oče na svetu in zaradi tega si je pri meni zaslužil določeno spoštovanje. Kar je bilo, je bilo. Nočem živeti v preteklosti, rad gledam v prihodnost,« je dejal Daniel.

Dado in Daniel še vedno nimata povsem običajnih odnosov. »Ne komunicirava veliko. Imava čuden odnos. Vedno sem bil jaz tisti, ki je klical in ohranjal ta odnos pri življenju. Nekega dne sem se naveličal, da sem vedno jaz tisti, ki kliče. Danes lahko ljudi kontaktiraš, kakor želiš. On je zelo čuden. Ne zamerim mu. Če bo kdaj kaj potreboval, sem tukaj. Oče je oče, kri je kri. Vedno sem na voljo za ljudi, a se ne vsiljujem. Če me želiš poklicati, me pokliči,« je pojasnil.

Daniel, potem ko se je sprva preizkušal v manekenstvu, deluje v svetu modne fotografije. Večino svojega življenja je preživel v Parizu, kjer se je tudi šolal in končal fakulteto, več časa pa tam zaradi bolne mame preživlja tudi zdaj.