Leo Fender je dal na trg prvo serijsko izdelano električno kitaro leta 1948, v naših krajih pa so te začele rezati zrak konec petdesetih. K nam so vplivi kitarske glasbe prihajali prek redkih glasbenih plošč, ki so jih nabavljali tisti, ki so potovali na Zahod, filmov in predvsem radijske postaje Luksemburg. Prve skladbe, ki so jih izvajale naše zasedbe, so priredbe tujih. Sredi šestdesetih let so se kot ena najpomembnejših rock skupin v Jugoslaviji uveljavili koprski Kameleoni. Njihova prednost je bila tudi bližina Trsta, kjer so nabavljali kakovostno opremo, kakršna je bila skupinam iz notranjosti nekoliko bolj od rok.
Sprva je bila rock glasba pri nas nekoliko manj zaželena, saj »vpliv zahodne dekadence in odmiki s svetlih poti revolucije« niso bili ravno del šolskega kurikuluma. V poročilu Zveze mladine Jugoslavije iz leta 1963 je bilo zapisano, da je treba obsoditi predvajanje rokenrola na radijskih postajah. Je pa zanimivo, da so bili mnogi najpomembnejši rock glasbeniki sedemdesetih in osemdesetih sinovi oficirjev: Boris Bele (Buldožer), Marjan Malikovič (Srce, September …), Branimir Štulić (Azra), Goran Bregović (Bijelo dugme), Bora Đorđević (Riblja čorba), Milan Mladenović (Ekatarina Velika), Momčilo Bajagić. Uporniki pač.
Prvi rock časopis Ritam je izšel leta 1962. Po treh letih je prenehal izhajati. Sledili so Đuboks, ITD, Rock, Rock express … Tipična je pot zagrebške revije Pop Express, ki je sicer izhajala le v letih 1969 in 1970, a pomembno zaznamovala tisto obdobje. Kot mnoge druge mladinske revije tistega časa je bila namenjena dogmatski vzgoji bodočih rodov zveste mladine, a se je iztrgala nadzoru oblasti in se začela posmehovati uradni politiki ter ostro zasmehovala številne javne osebnosti tistega časa – tako zelo, da je bila občasno prepovedana, ustanovitelj in odgovorni urednik Pajo Kanižaj pa je bil tri mesece v zaporu. V Sloveniji takrat specializirane rock revije nismo imeli, je bila pa to v samostojni Sloveniji revija Dr. Music.
Začelo se je s Parado ritma
Kar zadeva festivale, je bil verjetno prvi leta 1964 Parada ritma v Beogradu, leto kasneje Prvi festival beat muzike v Zagrebu, leta 1968 pa je v Hali Tivoli potekala Kitarijada. Pomemben pečat so dali Boom festivali v Ljubljani v letih 1972, 1973 in 1974. Leta 1975 je bil Boom festival izveden v Zagrebu in leta 1976 v Beogradu. Je pa zato leta 1976 v Sloveniji na Otočcu potekal prvi Rock Otočec, s še eno izvedbo leta 1983 in kasneje z novim organizatorjem že v času Slovenije od leta 1997 do 2013.
Lestvice najboljši rock pesmi vseh časov v prostoru nekdanje Jugoslavije se nismo lotili zaradi nostalgije po obuditvi nečesa, kar smo s samostojno državo uspešno presegli, pač pa zaradi dejstva, da se je glasba s tega območja zasidrala v spominu neke zelo široke generacije, katere večina pripadnikov se je že srečala z abrahamom.
Glasbeni novinar Zdenko Matoz je pred časom lepo orisal pomen rock glasbe v nekdanji državi. Bila je nad pripadnostjo eni izmed šestih republik, bila je sedma republika: »Če si šel po dvorišču vojašnice z glasbeno revijo Džuboks v roki, so k tebi pristopili mladeniči, ki so vedeli, kaj to pomeni. To je bila šifra, prepoznavni znak za tiste, ki smo poslušali pravo glasbo. Tako se je oblikovala močna skupina podobno mislečih, ki smo se pogovarjali o glasbi, filmih in stripih, sicer z različnih koncev takrat skupne države. Za nas je bil podatek, od kod je kdo, le statistična podrobnost. Kar nas je takrat res zanimalo, so bili punk, rock in novi val. To je bil naš svet, naš zapik, naše varno zavetje pred norostmi in neumnostmi vojaškega življenja.«
Absolutne lestvice ni
Nobena lestvica ne more biti absolutno pravilna in pravična. Vsako opredeli izbor tistih, ki pesmi izbirajo, in njihov navdih v trenutku, ko lestvico sestavljajo. Za verodostojnost naše lestvice je gotovo pomembno to, da smo izbrali ljudi iz vseh držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije in je njihovo življenje strokovno povezano z rock glasbo. Med njimi so pisci rock enciklopedij, knjig o rock glasbi, glasbeni uredniki, avtorji … Štiridesetčlanska komisija ni izbirala najpopularnejše rock skladbe vseh časov. Če bi to želeli, bi naredili anketo med poslušalci. Žiranti so predlagali najboljše. Vsak je naredil svojo lestvico dvajsetih, od prvega do dvajsetega mesta. V naslednjih 100 tednih bomo predstavljali najboljših 100, od 100. do prvega mesta.
Komisija je skupno predlagala 427 različnih skladb. Predlaganih je 167 različnih glasbenih izvajalcev, od tega 21 slovenskih. Največ predlaganih pesmi imajo: Azra (18), Bijelo dugme (15), Riblja čorba (12), Parni valjak (11), Idoli (11) … In naj vam zaupamo še zanimivost, nihče od naštetih izvajalcev se ni uvrstil med prve tri. Kdo se je, boste izvedeli čez dve leti.
Od slovenskih skupin so na lestvici Kameleoni, Srce, September, Buldožer, Martin Krpan, Lačni Franz in Pankrti. Kdo med njimi je uvrščen najvišje, verjetno ne bo presenečenje, bo pa zato, s katero pesmijo se je tja povzpel.
Zanimiva je tudi ločnica, kaj je še rock in kaj ne. Če damo za primer Đorđa Balaševića – na naši rock lestvici ni v vrhu, čeprav bi si to na neki drugi, drugačnega žanra, gotovo zaslužil. Ali pa primer skupine Bijelo dugme. So najpopularnejša rock skupina z območja nekdanje Jugoslavije, kar pa še ne pomeni, da je strokovna žirija katero od njihovih pesmi uvrstila med prve tri.
In ko smo že pri skupini Bijelo dugme, morda koga zanima odnos Tita do njihove glasbe. Ker je pesem Tako ti je, mala moja, kad ljubi Bosanac, večkrat popeval Titov vnuk, so na neki novoletni dogodek za ožje občinstvo povabili tudi njih, da jih sliši še Tito. Po pripovedovanju Tereze Kesovije, ki je bila zraven pri tem eksperimentu, je skupina igrala le osem sekund. Po petih sekundah si je Tito zatisnil ušesa in odšel iz dvorane, Bijelo dugme pa so prenehali igrati.
