Začnimo nekoliko drugače, in sicer s tonom oziroma, bolje rečeno, barvo pogovora: nasproti nas je namreč sedela imenitna pevka, glasbenica Raiven, ki skuša z besedili in melodijami seči v globino duše poslušalca. Tako smo nekako pričakovali temnejše, zadržane barve besed in izrečenih misli. Toda izkazalo se je nasprotno: v pogovoru je osvetljevala kotičke glasbenega ustvarjanja, ki so imeli precej bolj živahen, radoživ odtenek, ko nas je peljala po poti od njenih prvih glasbenih uspehov do današnjih zvezd. Ta pot je bila res strmo vzpenjajoča.

Raiven najširša javnost bržkone najbolje pozna po nastopih na Emi (pesem Črno-bel je zapela leta 2016, leto kasneje Zažarim, leta 2019 Kaos) in nato še na Evroviziji lani z Veroniko. Pot jo je medtem zapeljala še v opero in pred časom je priredila elektro-operni koncert, na katerem je združila tradicijo s sodobnimi elektronskimi zvoki.

Pravzaprav si je kar nekako težko predstavljati, da se je njen veliki vzpon začel šele pred sedmimi leti. »Ko sem se postavila na zemljevid, nisem imela še niti 19 let,« je pripomnila. »Takrat si tudi predstavljati nisem mogla, da je kaj takega mogoče.«

»Tudi moja prva pojavnost na odru je bila popolnoma nenačrtovana,« je nadaljevala. »Kasneje so sledila različna obdobja, tudi takšna, ko so mi bili bolj všeč živobarvni lasje kot kaj drugega. Že od nekdaj zame velja, da sem zelo vizualen tip človeka in se rada oblačim malo drugače, poleg tega me je moda vedno zanimala. Na tak način na odru iz mene izstopi tisto, kar je res pristno.«

Veliki načrt?

Med pogovorom je večkrat omenila pristnost. Tudi denimo pri vprašanju, kaj je tisto, kar jo je po njenem mnenju popeljalo med slovenske glasbene zvezde. Čeprav je odraščala v stiku z glasbenim svetom, vse to, kar se je dogajalo kasneje, ni del, kot se je izrazila, kakšnega velikega načrta. Prvič v življenju je na televizija nastopila na Emi leta 2016. »Pojma nisem imela, kako te stvari gredo,« se nasmehne.

»Mislim, da vsak od slovenskih glasbenikov sceno živi drugače in je najbrž marsikaj odvisno od žanra, v katerem ustvarja. Sama bi rekla predvsem, da je še ogromno prostora za eksperimentiranje, hkrati pa ni veliko občinstva.«

Je že tako, da se življenje obrača predvsem glede na to, kakšne ljudi srečujemo in koliko nam pomagajo na tej poti. Raiven v zvezi z začetkom kariere omenja predvsem dva človeka: Jerneja Kržiča in Tadeja Koširja. »Sta dva od najzaslužnejših za moj prvi album,« pojasni.

Leto 2018 je nastopila še ena pomembna prelomnica. Takrat je namreč odšla v London in razširila svoj krog ljudi ter še bolje spoznala profesionalno glasbeno sceno. Vse bolj je začela samostojno ustvarjati. Besedila za veliko večino pesmi namreč napiše sama. Zakaj? »To je najbrž še najbolj povezano s tem, da sem bolj introvertirana osebnost in mi je težko ustvarjati glasbo z drugimi ljudmi. Najlažje in najbolj iskreno ustvarjam glasbo takrat, ko sem sama ali z ljudmi, s katerimi že nekaj časa sodelujem in se dobro poznamo.«

Morda je eden prvih vtisov, ki jih dobimo o sogovornici, ko se prvič srečamo na intervjuju, rahla zadržanost. Zdi se, da raje kakšen trenutek več premisli, preden odgovori, vendar ko sogovornika bolje spozna in se v pogovoru vzpostavi zaupanje, se odpre in besede črpa iz duše.

Ko smo ravno pri ustvarjanju: z njo smo se srečali kmalu po tem, ko so uradno napovedali novo skladbo z naslovom Mama. Idealen primer za to, da jo vzamemo kot primer procesa ustvarjanja. Ta skladba je intimen hommage, s katerim izkazuje globoko hvaležnost evrovizijski družini. »To je ena od tistih pesmi, ki so nastale v tesnejšem sodelovanju z mojim londonskim producentom. Neki čisto grob osnutek je nastal že v nekaj urah, imela sva akorde, reference, v katero smer želiva s pesmijo. Kar zadeva besedilo, sem si rekla, da bom tokrat napisala nekaj o sebi, vendar pri tem ne želim biti mistična, ne želim nekih metafor. V besedilu je tako izjema samo beseda 'mama'.«

Da bi jo razumeli, ni dovolj, da jo samo poslušamo, pač pa pripoveduje tudi z načinom oblačenja in telesom. / Foto: Urša Premik

Da bi jo razumeli, ni dovolj, da jo samo poslušamo, pač pa pevka pripoveduje tudi z načinom oblačenja in telesom. / Foto: Urša Premik

Povod zanjo je lanska evrovizijska izkušnja. »Rekla sem si, da bom glede Evrovizije iskrena, da bom naredila nekaj, za čimer lahko stoodstotno stojim, in bom vedela, da je bilo to največ, kar sem v tistem trenutku lahko naredila. Ne bi si rada vse življenje očitala, da sem poskušala poiskati zgolj tisto, kar bo ljudem najbolj všeč, kar bo komercialno uspešno, pač pa sem bila precej bolj razgaljena – dobesedno in v smislu glasbe – in pri tem iskrena, osvobojena vseh pričakovanj,« je opisovala. Tudi oblačilo (spomnimo se lepe bleščeče obleke, ki je le malo skrivala) in nastop sta bila izrazit odraz nje same.

Rast in samozavest

Pri Raiven in njenem ustvarjanju opazimo še nekaj, in sicer, da je glasbenica, ki raste, ki se spreminja in ki je na neki način vse bolj samozavestna. To je omenila sama, ko je glede Mame dejala: »Nisem prepričana, ali bi lahko to pesem izdala pred kakšnim letom. Mislila bi si, da je preveč agresivna, preveč neposredna. Ne vem, če bi takrat že imela dovolj samozavesti, da bi jo izdala. Izkušnje te spremenijo.«

Kako pomembno je zanjo, da je tisto, kar ljudje vidijo na odru, kar z njega slišijo, zares ona? »Drugače vsega tega niti ne bi zdržala,« je odgovorila. »Ne bi imela motivacije, želje in ne volje.« Glede svoje glasbe in pojavnosti meni, da je pač tako: ali je nekomu zelo všeč ali sploh ne. »Niti ni neke vmesne reakcije.«

Na slovensko glasbeno sceno je prinesla svežino, na njej je zdaj trdno zasidrana že nekaj let. Ob pogovorih z glasbeniki je zanimivo, kako različno to sceno nekateri dojemajo in vidijo, saj nekateri poudarjajo tekmovalnost, drugi sodelovanje, spet tretji kaj povsem drugega. In ona? »Mislim, da dejansko vsak od nas sceno živi drugače in je najbrž marsikaj odvisno od žanra, v katerem ustvarja. Sama bi rekla predvsem, da je še ogromno prostora za eksperimentiranje, hkrati pa ni veliko občinstva. Eden glavnih problemov pa je, da tisti, ki bi morali ljudi nekako izobraževati v tej smeri, tega ne počnejo. Se mi zdi, da bi morali na primer glasbeni uredniki ponujati spekter različne glasbe, da si potem ljudje izberejo, kar jim je všeč. Zdaj bolj iščejo, kaj je v tistem trenutku všečno, in potem prej ali slej pridemo do tega, da poslušamo ene in iste pesmi. Mislim, da bi bilo treba začeti bolj izobraževati ljudi, da bi cenili kulturo in bili pripravljeni tudi tisti evro odšteti za to, da uživajo.« Pri slednjem je mislila predvsem na sodobne pretočne glasbene platforme, ki so običajno plačljive in nato glasbenikom izplačajo njihov delež.

Sicer se je za glasbenike v marsikaterem pogledu marsikaj spremenilo. Ko smo se takole pogovarjali, je sogovornica recimo omenila, da dandanes pozorno spremljajo, kje so njihovi poslušalci oziroma kje organizirati koncerte, da bo lahko glasbenik prišel čim bližje svojemu krogu oboževalcev. Tudi ob prihajajoči evropski turneji, ki jo je napovedala nedavno, so upoštevali takšne značilnosti. Pri tem si lahko danes pomagajo z družbenimi omrežji in drugim, o čemer še pred desetletjem niso niti razmišljali.

Vzemimo ob koncu naslednji kriterij: zamislimo si priljubljenega pevca ali skupino, ki bi jo pogrešali, če bi izginila z glasbene scene, in kakšna bi bila ta brez nje. Z gotovostjo lahko rečemo, da bi bila brez Raiven bistveno bolj siromašna, saj je postala njen pomembni del.

Priljubljena pevka bo 21. decembra turnejo začela s prvim nastopom v Kinu Šiška v Ljubljani, v prihodnjem letu ima predvidene še nastope v Zagrebu, Pragi, Krakovu, Vroclavu, Varšavi in Beogradu. Naslednje leto prihaja drugi del albuma Sirene. 

Priporočamo