Piše se leto 2029. Postapokaliptična Zemlja je opustošena, med maloštevilnimi preživelimi ljudmi vladata kaos in brezup. Jedrska vojna je z obličja nekdaj rodovitnega planeta skoraj povsem izbrisala sledi nekdanjih civilizacij. Totalnega uničenja ni sprožil ta ali oni norec na čelu katere od velesil, ampak umetna inteligenca. Ko se je slednja zaradi človeške lahkomiselnosti preveč razbohotila, je spoznala, da so ji ljudje odveč, in sprožila jedrsko vojno, ki je skoraj v celoti pokončala človeštvo.
Nevarnosti umetne inteligence
Ta temačna vizija je neke noči v začetku osemdesetih preganjala Jamesa Camerona, tedaj v svetu filma skoraj povsem neznanega 28-letnika. Ko je v Italiji sodeloval pri snemanju grozljivke Piranja 2, je zbolel in ves vročičen haluciniral o apokalipsi in neuničljivem robotu, ki iz prihodnosti pride v sedanjost z enim samim ciljem: ubiti prav njega, Jamesa. Ko je ozdravel, nočne more ni mogel pozabiti. Po vsebini sanj se je lotil pisanja scenarija o sistemu umetne inteligence, ki se nameni iztrebiti človeštvo z jedrskim orožjem. Slednje sicer opravi večino dela, a maloštevilni preživeli vzpostavijo odpor pod vodstvom nekakšnega gverilca Johna Connorja. Umetna inteligenca izračuna, da do odpora ne bi prišlo, če se John nikoli ne bi rodil, zato v preteklost, v leto 1984, pošlje Terminatorja, robotskega morilca v človeški podobi, sprogramiranega, da še preden se John rodi, ubije njegovo mamo.
Los Angeles tako nekega dne pretreseta dva brutalna umora. Ko policija ugotovi, da je obema žrtvama ime Sarah Connor, postane jasno, da je edina še preostala ženska s tem imenom v smrtni nevarnosti. Policisti jo poskušajo izslediti, a jih prehiti Terminator, čigar morilski pohod zaustavi Kyle Reese, ki Sarah reši življenje. Izkaže se, da je Reese član odporniškega gibanja iz prihodnosti in da je prav tako kot Terminator potoval nazaj v času. In če je edini cilj Terminatorja ubiti Sarah in tako vplivati na dogodke v prihodnosti, je Reesova naloga zaščititi jo. Nejeverni Sarah okoliščine dokažejo, da Reese govori resnico, in začne se njena bitka za preživetje.
Nizka pričakovanja
Ker se Cameron v začetku osemdesetih še ni mogel pohvaliti s čim posebej impresivnim, je scenariju za film Terminator sprva kazalo zelo slabo. Njegove dotedanje izkušnje filmskim studiem niso vlivale prav veliko zaupanja – bil je falirani študent, ki se je, preden je vstopil v svet filma, preživljal kot hišnik in voznik tovornjaka. Filmske režije se je učil kar sam, kar ga je po spletu naključij pripeljalo do pozicije šefa posebnih učinkov pri filmu Piranja 2, a so ga še pred koncem snemanja odpustili. Studijska vrata so mu bila torej zaprta, je pa njegov scenarij pritegnil producentko Gale Anne Hurd, ki je bila pripravljena odkupiti pravice za film Terminator – za en dolar. Cameron je pristal na to, a pod pogojem, da film režira on sam.
Odobrili so mu skromen proračun šestih milijonov dolarjev, zaradi česar je bilo treba scenarij, ki se je v veliki meri zanašal na posebne učinke, precej okrniti. Tudi pri iskanju igralcev si niso mogli privoščiti najbolj zvezdniških imen, a za glavne vloge vseeno niso želeli popolnih anonimnežev. Za vlogo Kyla Reesa so Cameronu predlagali Arnolda Schwarzeneggerja, bodybuilderja iz avstrijske Štajerske, ki se je v sedemdesetih poln sanj o igralski karieri preselil v ZDA in prvi preboj doživel z vlogo v filmu Konan Barbar (1982). Cameronu širokoplečati Avstrijec ni bil všeč, a se je vseeno sestal z njim, vnaprej odločen, da mu ne bo ponudil vloge. A ga je Schwarzenegger presenetil in Cameron mu je ponudil vlogo – ne Reesa, temveč kar naslovnega lika, Terminatorja. Čeprav so Schwarzeneggerjeve priprave na vlogo trajale več mesecev in vključevale naporno urjenje uporabe orožja, sam ni verjel v uspeh filma. Ko so ga v nekem intervjuju povprašali, s čim se tiste dni ukvarja, je dejal, da snema »neki zanič film«. Menil je, da bo Terminator tako obskuren film, da mu njegov zelo verjeten neuspeh sploh ne bo škodil pri karieri.
Tudi več drugim igralcem se je zdel scenarij neumen. Med njimi Sylvestru Stallonu in Melu Gibsonu, ki sta zavrnila vlogo Terminatorja. S filmom niso želeli imeti opravka niti Sting, Matt Dillon, Kurt Russell, Bruce Springsteen in številni drugi, ki so zavrnili ponujeno vlogo Kyla Reesa. Čeprav je spočetka tudi on menil, da gre ze brezvezen film, je Michael Biehl vseeno sprejel ponudbo. Tudi več igralk je zavrnilo vlogo natakarice Sarah Connor, ki jo je naposled odigrala še dokaj neuveljavljena Linda Hamilton.
Brez računalniških posebnih učinkov
Za prvi izziv na snemanju je poskrbela nezgoda, v kateri si je Hamiltonova zvila gleženj. Glede na to, da lik Sarah Connor večji del filma v paniki beži pred Terminatorjem, je torej zelo verjetno, da njen trpeči izraz ni bil zaigran. Težave je povzročalo tudi pomanjkanje finančnih sredstev, zaradi česar so pri mnogih prizorih improvizirali. Najtežji in tudi najdražji del snemanja pa je predstavljala priprava posebnih učinkov, saj tehnologija še ni omogočala računalniškega »risanja« prizorov. Vse prizore apokaliptične prihodnosti so posneli zgolj z rabo kompleksnih maket in miniaturnih figur, katerih izdelava je terjala ogromno časa. Ko Terminator v drugi polovici filma doživi prometno nesrečo s spektakularno eksplozijo, njegova človeška preobleka sicer zgori, toda njegov robotski skelet kot feniks vstane s pogorišča. Sedem strokovnjakov je več kot pol leta ustvarjalo animatronsko lutko Terminatorja, polno majhnih motorjev, ki so omogočali razmeroma tekoče gibanje robotskega morilca. Rezultat je bil nelagodje vzbujajoč prizor ob pogledu na stroj, ki se ne ustavi, pa naj je še tako poškodovan.
Res se je vrnil
To soboto bo minilo natanko štirideset let, odkar so film premierno predvajali. Že v prvem tednu predvajanja je skoraj povrnil vložek, v naslednjih tednih pa se je izkazal za orjaško uspešnico. Kritiki so mu sprva namenili bolj mlačen odziv, a so z leti mnogi med njimi svoje besede vzeli nazaj in danes Terminatorju priznavajo kultni status. Posebne hvale je bil deležen Schwarzenegger za upodobitev humanoidnega morilskega robota, čeprav je v filmu spregovoril vsega manj kot sto besed. Ena njegovih daljših replik in obenem najbolj znamenita fraza iz filma je: »Vrnil se bom.« (»I'll be back.«) Svojo obljubo je držal, leta 1991 je namreč izšel Terminator 2: Sodni dan, eno redkih nadaljevanj, ki je po mnenju številnih vsaj tako dobro, če ne še boljše od predhodnika. Tudi drugi del je režiral James Cameron, ob Schwarzeneggerju pa se je v vlogo Sarah vrnila tudi Linda Hamilton. Sledila so še tri nadaljevanja, posneli so tudi televizijsko serijo in izdali videoigro, noben dosedanji poskus pa ni dosegel slave in uspeha prvih dveh filmov.
