Uroš in Tjaša Steklasa sta ob koncu prejšnjega leta v svet poslala svoj drugi album Steklasika, 9. februarja pa sta ga predstavila v rekordno hitro razprodanem Cankarjevem domu.
Glasbeno-romantičen spektakel bosta ponovila 5. in 6. septembra v Poletnem gledališču Studenec. Vstopnice za ponovitveni koncert so sicer pošle v pičlih 11 urah, za prvega pa jih je nekaj še na voljo. Trenutno je sicer njuna skupina že deveto leto zapored polno zasedena z nastopi na porokah, kljub delovnemu poletju pa si bosta Uroš in Tjaša vzela čas tudi za nekajdnevne morske in gorske oddihe s hčerko. Nekaj morskih radosti sta doživela že maja, ko sta v Pulju posnela spot za skladbo Letela, ki sta ga javnosti predstavila pred kratkim.
Tudi drugače tako zelo rada letita in odkrivata nove kotičke po svetu. Kam si želita odpotovati?
Uroš: Na splošno naju zelo vleče v Azijo, še posebno takrat, ko je v Sloveniji mraz. Konec oktobra se nama zaključi naporna poročna sezona in je ta oddih tako zaslužen kot tudi nujno potreben. Naslednja destinacija bodo po vsej verjetnosti Filipini, saj obožujemo rajske plaže in dobro hrano, pa še Tjaša je lani na Baliju odkrila novo strast – potapljanje, Filipini pa so raj za potapljanje.
So se vajina potovanja kaj spremenila s prihodom hčerke Lori?
Tjaša: Želja po potovanjih je ostala enaka, edina razlika je, da so zdaj ta prilagojena majhnemu otroku. Dalj časa smo nastanjeni na eni lokaciji, kar pomeni, da sicer vidimo oziroma obiščemo manj stvari, a jih doživimo drugače, družinsko in predvsem tudi skozi otroške oči.
Kaj je Lori še spremenila pri vaju in v vajinem odnosu?
Uroš: Marsikaj. V bistvu vse. Tudi najin odnos. Ampak sva po potresnih sunkih uspela najti ravnovesje in super funkcioniramo kot družina.
Imata kdaj slabo vest, ko delata, namesto da bi bila z njo, še posebno čez vikende, ko so poroke?
Tjaša: Slaba vest je le, če so nastopi več dni zaporedoma. Načeloma je to le en dan v tednu, preostale dni pa se trudiva biti res prisotna starša in ko smo skupaj, smo res skupaj. Poleg tega bo skoraj cele poletne počitnice doma, novembra gremo na daljše potovanje … Če potegneš črto, na koncu ugotoviš, da kot družina preživimo skupaj veliko več časa kot pa marsikatera druga, kjer starši nimajo javnega poklica in jih tega ne sprašujejo. Na srečo imava tudi zelo krasno družino, ki nama pomaga z varstvi, Lori pa ima na tak način odlično priložnost, da zgradi dobre odnose s širšo družino.
Veliko igrata na porokah. Kako se spominjata vajinega velikega dne?
Uroš: Predvsem je bilo zelo sproščeno vzdušje. Poleg tega je snemalec svate med ohcetjo poklical na samo in posnel njihove želje oziroma nasvete za naju ter s tem ustvaril neprecenljiv spomin na vso družino. Zelo rada se vračava k temu videu, saj nekaterih ljudi iz videa žal ni več med nami in jih je res lepo znova in znova slišati in videti.
Kako pomembna je bila glasba na vajini poroki?
Tjaša: Zelo, saj sva kot pevca na obredih, včasih pa sva vsak v svojem ansamblu igrala zvečer na ohcetih, natanko poznala potek poročnega dne, zato sva tudi vedela, da je vzdušje na poroki v veliki meri odvisno od glasbe. Na civilnem obredu sva kar sama sestavila bend iz samih vrhunskih glasbenikov, ki so se dobili in skupaj zaigrali samo za to priložnost.
Verjetno vama veliko pomeni, da lahko z glasbo drugim polepšata njihov poročni dan?
Uroš: To je velika odgovornost in tudi privilegij. Da si par želi prav najine pesmi na svoj tako poseben in pomemben dan, si res štejeva v čast. Nekateri so pripravljeni celo prestaviti datum svoje poroke, da se lahko uskladimo za termin. In to nama zagotovo ni samoumevno.
Vama je kateri od parov še posebno segel v srce?
Tjaša: Zagotovo. Zelo lepo nama je tudi, ker pari ostajajo z nama tudi po poroki: pridejo do naju po koncertih, da poustvarimo sebke s poroke, ali pa povejo, da so prišli praznovat obletnico na najin koncert. Nekako se naše poti po navadi ne končajo na poroki, kar zelo ceniva.
Da sta se s svojimi pesmimi dotaknila mnogih, pričajo tudi rekordno hitro razprodan Cankarjev dom in skoraj že razprodana septembrska koncerta v Poletnem gledališču Studenec. Čemu pripisujeta tolikšno priljubljenost?
Tjaša: Lahko nadaljujem kar prejšnji odgovor: ravno zato, ker svojo skupnost in poslušalce dobivava na terenu, na porokah. Sva dostopna, naravna in imava glasbo, s katero se lahko poistoveti mlado in staro. Predvsem pa sva človeka, tako kot vsi drugi, in tudi midva se soočava s povsem enakimi problemi kot večina. In tega nama nikoli ni bilo nerodno priznati. Zelo naju veseli, da se ljudje radi vračajo na najine koncerte: velikokrat po koncertih dobiva fotografijo kakšnega para, ki je šel na poti domov še na Petrol in kupil karte za naslednji koncert, ker sta se imela tako lepo.
Glede na to, da sta skupaj večino časa, si ga kdaj vzameta tudi samo zase?
Uroš: Trenutno je obdobje zelo hektično, ogromno se nama dogaja, aktivna sva na več frontah, tako da je časa samo za naju bolj malo. Sva se pa znašla in si delovne sobote spremeniva v delovni zmenek, ogromno se lahko pogovarjava, ker včasih ob sobotah tudi po deset ur preživiva v avtu, ko se voziva od lokacije do lokacije in greva vmes tudi kaj dobrega pojest.
Kako pa kot družinica najraje preživljate čas skupaj?
Tjaša: Zelo zanimivo dinamiko imamo na skupnem dopustu, kjer smo samo mi trije. To se nam zelo dopade, sicer pa so naše skupne aktivnosti na primer izlet na Veliko planino ali pa bazen, sankanje, kolesarjenje … Je pa tudi zelo fino, ko smo enostavno samo doma ali pa se družimo z družino. Kaj pa vem, vedno je lepo, če so ob tebi krasni ljudje.
Je zraven tudi glasba?
Tjaša: Seveda, sploh doma imamo po celem stanovanju inštrumente, tako da se je Lori že zgodaj naučila, da se z njimi lepo in previdno ravna. Rada gre k Urošu v glasbeno sobo, kjer igrata in pojeta. Tudi sicer zelo rada poje in tudi nastopati ji ni nič nerodno.
Torej je podedovala vajine glasbene gene?
Tjaša: Kar se tiče osebnosti, zagotovo v njej vidiva zametke obeh. Glede glasbenega talenta pa je še prezgodaj, da bi se pogovarjali o tem. Zaenkrat ima veselje do petja in to je za naju dovolj.
