V katoliški cerkvi Peterskapelle (Kapela svetega Petra) v švicarskem Lucernu so pred časom izpeljali nenavaden eksperiment. V eno od spovednic so namestili zaslon, obiskovalci cerkve pa so se lahko preko njega pogovarjali z umetno inteligenco, ki se je pretvarjala, da je Jezus. Eksperiment je bil plod sodelovanja cerkve z lokalnim univerzitetnim laboratorijem za poglobljeno resničnost. Pred tem so eksperimentirali že z navidezno in nadgrajeno resničnostjo, projekt AI Jezus pa je bil po svoje najbolj drzna ideja doslej.
Instalacija, ki so jo poimenovali Deus in Machina (Bog v stroju), so namestili avgusta, umetna inteligenca pa se je znala pogovarjati v 100 različnih jezikih. »Želeli smo videti in razumeti, kako se ljudje odzivajo na AI Jezusa. O čem bi se z njim pogovarjali? Bi jih zanimalo, da bi se z njim pogovarjali? Verjetno smo pionirji v tem,« je povedal Marco Schmid, teolog pri cerkvi Peterskapelle. »Razpravljali smo o tem, kakšen avatar bi bil – teolog, oseba ali svetnik? Potem pa smo ugotovili, da bi bila najboljša figura sam Jezus.«
Ljudem so svetovali, naj v pogovoru z Jezusom ne razkrivajo osebnih podatkov, potrditi pa so morali tudi, da se zavedajo, da se z avatarjem pogovarjajo na lastno odgovornost. »To ni spoved,« je dejal Schmid. »Ne nameravamo posnemati spovedi.«
V dveh mesecih se je z računalniškim Jezusom pogovarjalo več kot 1000 ljudi. Med njimi tudi muslimani in turisti iz Kitajske in Vietnama. Pogovor je kot duhovno izkušnjo ocenilo več kot 230 ljudi, kar je slaba četrtina. Schmid pravi, da so ga takšni odzivi zelo presenetili. Bilo pa je tudi več negativnih odzivov. Kot kaže je umetna inteligenca dajala tudi dokaj mešano kvaliteto odgovorov. Lokalni novinar, ki je preizkusil napravo, je prejete odgovore namreč opisal kot banalne, ponavljajoče in klišejske.
Zabavne implikacije za cerkveno hierarhijo
V katoliški cerkvi so se na eksperiment odzvali kritično, zlasti zaradi uporabe spovednice, protestantski kolegi pa so bili kritični do uporabe Jezusa. Schmid vztraja, da je šlo zgolj za eksperiment in da se AI Jezus ne bo vrnil v cerkev. Pravi pa, da izkušnja kaže, da ljudje iščejo več kot zgolj obrede in zakramente. »Mislim, da obstaja želja po pogovoru z Jezusom. Ljudje želijo imeti odgovore, želijo poslušati, kaj govori. Mislim, da je to eden od elementov. Potem pa je seveda tu še radovednost. Želijo videti, kaj je to.«
Igranje s podobo Jezusa oziroma z apoteozo umetne inteligence je morda zabavno, ni pa povsem nedolžno na simbolni ravni. Zlasti za Rimskokatoliško cerkev. Pogovorni bot lahko ljudem na zelo enostaven, instanten in neposreden način omogoča dostop do verskih stališč glede poljubnih vsakdanjih vprašanj. Zaplete pa se pri odgovorih. Umetno inteligenco je možno trenirati na verskih besedilih in celo na besedilih, ki odražajo uradno stališče Vatikana. Tudi če bi bila umetna inteligenca zelo skrbno vzdrževana, pa bi lahko vseeno prišlo do razhajanj med stališčem sintetičnega Jezusa in papeža. To predstavlja dilemo, saj je papež le Jezusov zastopnik v tostranstvu. Če bi si Cerkev iz kakršnegakoli razloga privoščila izdelavo in uradno priznanje sintetičnega Jezusa, bi po svoje odpravila potrebo po papežu oziroma bi stališča slednjega podredila stališčem umetne inteligence.