Videz včasih vara. To velja tudi za Sonyjevo kamero zv-e10 II. Na prvi pogled deluje kot tipičen Sonyjev digitalni fotoaparat. Ima zajeten objektiv, ki se periskopsko razširi, ko vklopimo napravo, in tudi sicer je ohišje v slogu Sonyjevih kamer alpha. Tudi ko stvar primemo v roke in začnemo zajemati fotografije, je privid še vedno zelo prepričljiv. Šele ob podrobnejšem pregledu izdelkov opazimo, da ni vse tako, kot smo pričakovali. Sicer so lahko zelo dobri. Vendar bi pri fotoaparatu, ki stane 1120 evrov oziroma še stotaka več z objektivom za približavo, pričakovali boljše fotografske zmogljivosti. Trik je seveda v tem, da zv-e10 II kljub možnosti zajemanja fotografij ni fotoaparat, temveč kamera za snemanje videov. Zlasti je naprava namenjena ustvarjalcem videovsebin, kot so vplivneži, vlogarji in drugi videokreativci, ki nimajo dovolj globokega žepa za povsem profesionalno opremo, predvsem pa tudi ne znanja, a se kljub temu nočejo odpovedati nekaterim za njihovo dejavnost pomembnim učinkom.
Izvrstno ostrenje
Najzanimivejše zmogljivosti zv-e10 II se kakopak vrtijo okoli njegove spretnosti enostavnega ostrenja in megljenja ozadja. Opraviti imamo s 790-točkovnim ostrenjem, ki pripomore k enakomernemu in natančnemu ostrenju. Naprava lahko samodejno ostri ljudi v realnem času s prepoznavo obraza in sledenjem očem. Zmore tudi slediti očem živalim. Rezultati so zelo dobri in prepričljivi, pravi trik pa je izredno hitro preklapljanje ostrenja med ljudmi in predmeti. To je nekaj, kar še posebej zanima ustvarjalce, ki v svojih videih predstavljajo naprave, izdelke ali druge predmete.
To zmožnost vklopimo zelo enostavno, s preprostim pritiskom na gumb za način »showcase«. V tem načinu bo kamera izvorno sicer zvesto ostrila človeški obraz. Ko pa med kamero in obraz premaknemo predmet, se bo ostrenje osredotočilo na predmet, človeški obraz pa zameglilo skupaj s preostalim ozadjem. Ko predmet umaknemo iz ospredja, se kamera zopet v trenutku in gladko osredotoči na človeški obraz. Res pohvalno.
Kamera snema posnetke z ločljivostjo do 4K pri 60 sličicah na sekundo in je opremljena z zelo kakovostnim integriranim mikrofonom. V škatli je tudi vetrna zaščita oziroma »mrtva mačka«, ki preprečuje motnje vetra med snemanjem na prostem.
Kvaliteta posnetkov je zelo visoka, vendar je treba opozoriti, da tipalo sliko zajema z vrstičnim skeniranjem. To pomeni, da vse slikovne pike tipala ne zajemajo kadra naenkrat, temveč zaporedno. Pri zelo hitrih posnetkih zna zato prihajati do kakšnih deformacij, je pa problem veliko manjši kot pri prvi generaciji te Sonyjeve kamere. Žal pa še naprej ni vgrajene stabilizacije slike. Kdor bo snemal ročno in bo hotel digitalno stabilizirati sliko, bo moral sprejeti omejen vidni kot zajema kadra. Uporaba stativa ali gimbala je vsekakor priporočena. Tudi zato, ker »fotoaparat« morda ni najbolj ergonomska oblika za snemanje sebkov, kaj šele snemanje videov.
Baterija zdrži dobri dve uri stalne uporabe
Ker je kamera, zv-e10 II nima kukala. Kar delamo, vidimo prek zaslona LCD. Tam najdemo tudi večino ukazov. Gumbov in kolesc na ohišju fotoaparata je le za pokušino. Večino stvari je treba urejati na zaslonu. Meniji znajo sprva delovati zastrašujoče za novince, a se kmalu izkažejo kot relativno razumljivi. Naprava je hkrati zelo prizanesljiva do tistih, ki jo želijo zgolj usmeriti in snemati.
Med pomembnejšimi izboljšavami v primerjavi s prvo generacijo je tudi bistveno večja baterija. Če je lahko šlo pri zv-e10 s snemanjem včasih že za nohte, se to pri zv-e10 II ne bi smelo dogajati. Namesto slabe ure in pol ima druga generacija avtonomijo dobrih dveh ur, kar se pozna. Je pa treba biti pozoren na pregrevanje med snemanjem. V izhodiščnih nastavitvah kamera z ločljivostjo 4K omogoča zgolj pet minut neprekinjenega snemanja. Če v nastavitvah spremenimo temperaturo samodejnega izklopa na visoko, se neprekinjeno snemanje približa dvema urama.
Kamera zv-e10 II je odlična namenska kamera. Zlasti za uporabnike, ki snemajo večinoma v (domačem) studiu. Nekoliko manj bo koristna za vlogarje, ki večinoma snemajo zunaj oziroma v naravi. Še enkrat pa velja poudariti, da je fotografija res bolj za zraven.
