V suhi pokrajini južnega Peruja se razprostira eno največjih arheoloških čudes sveta: črte oziroma linije iz Nazce. Te ogromne geoglife, vklesane v tla puščave, že desetletja obdajajo skrivnosti in številna ugibanja. Zdaj pa je skupina raziskovalcev z uporabo umetne inteligence odkrila več kot 300 novih geoglifov, kar pomeni, da jih je po novem še enkrat več, kot so menili do nedavna.
Črte iz Nazce so prvič pritegnile pozornost svetovne javnosti pred sto leti, ko jih je perujski znanstvenik opazil med pohodom po vznožju tamkajšnje gore. V naslednjem desetletju so komercialni piloti, ki so leteli nad območjem, razkrili velikost teh umetniških del, ki naj bi jih med letoma 200 pr. n. št. in 700 n. št. ustvarila civilizacija, predhodnica Inkov.
Vidni samo iz zraka
Geoglifi so vidni le iz zraka, saj so s tal videti kot preprosti žlebovi. Iz višine pa se razkrijejo v obliki trapezov, spiral, cik-cak črt in stiliziranih upodobitev kolibrijev, pajkov, opic in celo mačke z ribjim repom. Najdaljša črta je popolnoma ravna in se razteza več kot 24 kilometrov.
»Za odkritje skupno 430 figurativnih geoglifov je bilo potrebnih skoraj stoletje,« je za časnik New York Times komentiral Masato Sakai, arheolog z japonske Univerze Jamagata, ki območje preučuje že 30 let. Dr. Sakai je avtor študije, objavljene septembra v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), v kateri so raziskovalci v samo šestih mesecih odkrili 303 prej neznanih geoglifov. S tem so skoraj podvojili število, ki je bilo zabeleženo do leta 2020.
Raziskovalci so uporabili umetno inteligenco v kombinaciji z nizko letečimi droni, tako da so pokrili približno 630 kvadratnih kilometrov puščave. »Najdeni geoglifi v povprečju merijo deset metrov v širino in bi jih lahko opazili tudi med preteklimi preleti, če bi piloti vedeli, kje iskati,« je za New York Times pojasnil Marcus Freitag, fizik iz podjetja IBM, ki je sodeloval pri projektu. Podvig je primerjal z iskanjem igle v kopici sena.
Da bi identificirali nove geoglife, so raziskovalci uporabili aplikacijo, sposobno prepoznati obrise na zračnih fotografijah, ne glede na to, kako šibki so. Umetna inteligenca je izločila 98 odstotkov slikovnega gradiva, s čimer je ljudem precej olajšala delo.
Najprej z droni, nato peš
Od skupno 47.410 potencialnih lokacij, ki jih je označila umetna inteligenca, jih je ekipa dr. Sakaia podrobno preučila 1309. Te so nato razvrstili v tri skupine glede na verjetnost, da so resnični geoglifi. V dveh letih so raziskovalci z droni in peš obiskali najbolj obetavne lokacije ter potrdili, kot rečeno, obstoj 303 geoglifov.
Med novoodkritimi upodobitvami so rastline, ljudje, kače, opice, mačke, papige, lame in celo orka z nožem, ki loči človeško glavo. Od teh je 244 geoglifov predlagala umetna inteligenca, preostalih 59 pa so odkrili med terenskim delom brez njene pomoči.
Ljudje civilizacije Nazca so vklesali te zasnove v zemljo z odstranjevanjem peščenih in rdečkasto obarvanih površinskih kamnov, da so razkrili rumeno-sivo podlago.
O tej starodavni kulturi sicer vemo zelo malo, saj ni pustila pisnih zapisov. Poleg geoglifov so edini ostanki koščki lončevine in genialen namakalni sistem, ki deluje še danes.
Obstajajo različne teorije o namenu črt. Nekateri menijo, da so bile posvečene močnim bogovom, drugi verjamejo, da so služile kot astronomski vodniki za napovedovanje redkih padavin v bližnjih Andih. Obstajajo celo teorije, da so bile to pristajalne steze in parkirišča za vesoljske ladje.
Dr. Sakai meni, da so bili geoglifi narisani v bližini romarskih poti do templjev, kar nakazuje, da so služili kot sveti prostori za skupnostne obrede. Novo odkriti geoglifi pa se nahajajo predvsem vzdolž omrežja poti, ki so se prepletale na tem območju. Verjetno so jih ustvarili posamezniki ali majhne skupine ob obredih in z namenom ohranjanja »nasvetov«, povezanih z živinorejo.
Omenjeni znanstvenik ocenjuje, da obstaja vsaj še 500 neodkritih figur. »Pričakujem, da bodo v bodočnosti prišla na dan tudi bolj razburljiva spoznanja,« še pravi.
